Franja

when [wen]

1. veznik
ko, kadar, v času ko, ravno ko; kdaj; potem ko; medtem ko, vedno kadar

when a boy kot (ko sem bil, je bil še) deček
when asleep v spanju
when received po prejemu
he is playing when he might be studying igra se, namesto da bi se učil

2. prislov
kdaj

when did it happen? kdaj se je to zgodilo?

3. zaimek
kdaj, kateri čas

since when od kdaj, kako dolgo; odtlej, od tega časa
till when doklej
till when shall I wait? doklej bom čakal?

4. samostalnik
čas, trenutek; datum (of an event nekega dogodka)

the when and the how datum in način
the when and where čas in kraj (of s.th. česa)
else when enkrat drugič, drugikrat

while¹ [wáil] samostalnik
trenutek, hip, čas, kratka časovna doba

after a while čez nekaj časa, čez trenutek
at whiles včasih, tu pa tam
for a while za trenutek
by whiles včasih
a long while, a good while dolgo časa
between whiles v presledkih, tu pa tam
all the while ves ta (oni) čas
once in a while od časa do časa, včasih, prigodno
the while ta čas, tačas, medtem
I was reading a book the while jaz sem ta čas (medtem) bral neko knjigo
that'll do for one while to zadostuje za sedaj (za nekaj časa)
it isn't worth (one's) while to se ne izplača, to ni vredno truda
it is not worth your while to ni vredno vašega truda (se vam ne izplača)

whirl¹ [wə:l] samostalnik
vrtinec; vrtenje, vrtinčenje
figurativno zmešnjava, zmeda; razburjenje; vrtoglavica

a whirl of passion vrtinec strasti
to be in a whirl figurativno izgubiti glavo
to give s.th. a whirl ameriško, pogovorno preskusiti kaj
her thoughts were in a whirl v glavi so se ji vrtinčile misli ena za drugo

whisk¹ [wisk] samostalnik
hiter gib; hip, trenutek; brisalo, otiralo; pernato omelo, metlica; rahel udarec; sveženj otep, šop (slame trave, las itd.)
kulinarika tolkač (za tolčenje smetane, snega iz beljaka)

in a whisk v hipu

whisper¹ [wíspə] samostalnik
šepet, šepetanje; šušljanje; prišepetavanje; šum, šuštenje; skrivna opazka, prišepetana beseda
množina šušljanje, govoričenje

in a whisper, in whispers šepetaje

wide¹ [wáid] pridevnik (widely prislov)
širok, prostran; obsežen; dalekosežen; velik, znaten, bogat (izkušnje, znanje itd.); liberalen, ki je brez predsodkov, širokogruden; splošen, obči; raztezajoč se v določenih mejah; široko odprt; ki presega meje, čezmeren; daleč oddaljen
britanska angleščina, sleng bister, prebrisan

three feet wide tri čevlje širok
a wide domain obsežno, obširno področje
a wide margin širok rob
wide plain prostrana ravnina
wide prices različne cene (ponudbe in povpraševanja)
wide reading velika načitanost
wide roads široke ceste
the wide world širni svet
to give a wide margin dati široko polje, dati prost prostor
to stare with wide eyes strmeti s široko odprtimi
to take wide views biti velikodušen, velikopotezen
his answer was quite wide of the mark njegov odgovor ni prav nič spadal k stvari
by the widest computation kar najbolj široko računano

wild¹ [wáild]

1. pridevnik (wildly prislov)
divji, neukročen, neudomačen; neciviliziran, barbarski, neizobražen; plašen, plah, plašljiv (divjačina); neobljuden, pust, neobdelan (zemlja); neurejen, zmršen, skuštran (lasje); neobrzdan, razuzdan; svojeglav
figurativno razburjen, besen; buren, silovit; brezumen, nor, strasten; slučajen, naključen, nesmotrn, nepremišljen
pogovorno hlepeč po, divji (nor) na

a wild guess čisto, golo ugibanje
wild honey divji, gozdni med
a wild life divje, razuzdano življenje
wild pain divja, blazna bolečina
wild orgies divje orgije
a wild shot strel na slepo (tjavdan)
in wild disorder v divjem neredu
wild with fear brezumen (nor) od strahu
to drive s.o. wild spraviti koga v besnost, razbesniti koga
the horses were wild to start konji so nestrpno čakali na start
to settle down after a wild youth umiriti se po vihravi mladosti

2. prislov
divje; nepremišljeno, brez glave; nesmotrno, tjavdan

to run wild divje rasti, figurativno rasti brez nadzora
to shoot wild streljati na slepo, brez cilja
to talk wild zmedeno govoriti

wilderness [wíldənis] samostalnik
divjina; pustinja, puščava
figurativno masa, množica; niz (npr. gozdov); divji, labirintski vrt

a wilderness of things figurativno kup stvari
voice in the wilderness Biblija glas vpijočega v puščavi
wandering in the wilderness politika izločitev kake stranke iz vlade
wilderness of sea vodna (morska) pustinja

will^*1 [wil, wəl]
nedoločnik in velelnik manjkata
1. in 3. os. ednina will
2. os. ednina (you) will
zastarelo (thou) wilt
množina will
preteklik would [wud, wəd]
2. os. preteklik, zastarelo (thou) wouldst
pretekli deležnik wold [wóuld] would

I. pomožni (s sledečim nedoločnikom brez to)

1. (za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. ednine in množine, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. ednine in množine)

he will see very soon bo kmalu videl
I will not come back ne bo me (več) nazaj

2.
hoteti, biti voljan ali pripravljen:

will (would) you pass me the bread, please mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?
the wound will not heal rana se noče (ne mara) zaceliti
boys will be boys dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti

3.
(v pogojnih stavkih):

he would do it if he could on bi to naredil, ko bi mogel

4.
biti navajen, imeti navado:

he will sit here for hours ima navado ure in ure tu presedeti
she would take a short walk every day imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod
it would appear kazno je

II. neprehodni glagol & prehodni glagol
hoteti, želeti:

what will you? kaj hočeš (želiš)?
as you will kakor hočeš
I would it were otherwise! hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!
(I) would I were a bird! hotel bi biti ptica!
I will to God! bog daj!
I could not do it even if I would ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel

will³ [wil]

1. prehodni glagol
2. os. ednina (you) will
zastarelo (thou) willest
3. os. wills
zastarelo willeth [wíliɵ]
preteklik in pretekli deležnik willed [wild]
hoteti, določiti, odločiti; nameravati, (redko) ukazati

God wills (ali willeth) it bog hoče to (tako)
he who wills success is half way to it kdor trdno (zares) hoče uspeh, ga že na pol ima
willing and wishing are not the same hoteti in želeti je dvoje; pravno v oporoki določiti, voliti, zapustiti
she willed her money to a hospital svoj denar je (v oporoki) zapustila neki bolnici; vplivati na (koga), prisiliti, primorati (koga) (s hipnozo itd.)
the mesmerist wills his patient hipnotizêr vsili pacientu svojo voljo
to will o.s. into prisiliti se k

2. neprehodni glagol
hoteti, zahtevati, želeti, koprneti po

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti

wind^*4 [wáind]

1. neprehodni glagol
viti se (a road cesta)
vijugati se; ovi(ja)ti se, omotavati se; obračati se, vrteti se; splaziti se (into v)
zvi(ja)ti se, skriviti se (les)

2. prehodni glagol
oviti, zaviti, omotati; sukati, naviti, namota(va)ti (on a reel na motek, na tuljavo)
(za)vrteti (film) (po snemanju); dvigniti (z vitlom)

to wind a blanket round o.s. zaviti se v odejo
to wind s.o. in one's arms objeti koga
to wind s.o. round one's littie finger figurativno oviti koga okoli (svojega) mezinca
the serpent winds itself round its victim kača se ovije okoli svoje žrtve
to wind a peg top oviti vrvco okrog vrtavke
to wind (up) a watch naviti uro
to wind o.s. (ali one's way) into s.o.'s affection pridobiti si naklonjenost kake osebe
to wind a ship out of the harbour odvleči ladjo iz pristanišča

window¹ [wíndou] samostalnik
okno; okenska šipa
trgovina izložba, izložbeno okno; okence pri blagajni
figurativno odprtina

French window steklena vrata
bay window, bow window okno na zaprtem balkonu
blank (ali blind; ali false) window slepo okno
the windows of heaven nebeške zapornice (zatvornice)
dormer window strešno okno
sash window vzdižno okno
in the window v izložbenem oknu, v vitrini
ticket window okence za vozovnice
to break a window razbiti okno
to dress the window dekorirati izložbeno okno
to have all one's goods in the window figurativno biti površen
you make a better door than a window figurativno, ironično nisi prozoren, nisi iz stekla
to put all one's knowledge in the window figurativno bahati se s svojim znanjem
to look out at the window gledati skozi okno

wind up

1. neprehodni glagol
zaključiti
pogovorno končati

he wound up by saying zaključil je (svoj govor) z besedami
he'll wind up in prison on bo končal v ječi; ekonomija napraviti bankrot, bankrotirati, likvidirati se
he wound up by shooting himself nazadnje se je ustrelil

2. prehodni glagol
spraviti v tek, pognati

to be wound up to fury razjeziti se; končati, zaključiti (govor); ekonomija opraviti (affairs posle, zadeve); likvidirati (a company družbo)

wink¹ [wiŋk] samostalnik
mežikanje
pogovorno mižanje; migljanje; trenutek, hip

forty winks pogovorno kratko spanje
to have forty winks malo zadremati
in a wink v hipu, kot bi trenil
to give the wink to s.o. pomežikniti komu
he was gone in a wink v hipu je izginil
I did not sleep a wink last night nocoj nisem zatisnil očesa
he could not get a wink of sleep all night niti za hip ni zatisnil očesa celo noč
to tip s.o. a wink namigniti komu, dati komu (svarilen) znak

wire² [wáiə] prehodni glagol
opremiti (oskrbeti, zvezati, pričvrstiti, pritrditi) z žico; opremiti z instalacijami; nanizati (bisere) na žico; ograditi, omejiti, narediti mejo z žico
vojska zaščititi z bodečo žico
pogovorno brzojaviti, telegrafirati, brzojavno obvestiti
lov uloviti, ujeti z zanko iz žice
neprehodni glagol
brzojaviti, telegrafirati

to wire a house for electricity instalirati električno napeljavo v hiši
to be wired for biti brzojavno poklican
to wire away (ali in) sleng z vnemo se lotiti dela

wit¹ [wit] samostalnik
pamet, razumnost, bistrost, inteligenca, razsodnost; duševna sposobnost; zdrav razum; duhovitost, domiselnost; duhovitež, duhovit, odrezav človek, inteligentna oseba, duhovna veličina

flash of wit duhovit domislek
the five wits zastarelo petero čutov
a conversation sparkling with wit od duhovitosti se iskreč razgovor
to be at one's wit's end ne vedeti kako in kaj, ne se znajti
I am at my wit's end sem pri kraju s svojo pametjo, ne znam si več pomagati
to be out of one's wits izgubiti pamet (glavo), ne biti pameten
he has his wits about him on si zna vedno pomagati, prisotnost duha ga nikoli ne zapusti, on je vedno buden (oprezen)
bought wit is best izguba izmodri človeka
to have wit to imeti dovolj pameti za (da...)
he has not the wit to see... nima toliko pameti, da bi uvidel...
it taught me wit to me je spametovalo
he sets up for a wit dela se duhovitega
to live by one's wits živeti od svoje prebrisanosti (prevar, goljufij), več ali manj pošteno se prebijati skozi živijenje

witness¹ [wítnis] samostalnik
priča; očividec, gledalec; pričevanje; dokaz, spričevalo, potrdilo; (knjigoveštvo) neobrezana stran

in witness of v dokaz, kot potrdilo
witness box, ameriško witness stand klop, prostor za pričo (na sodišču)
eye-witness očividec
witness for the defence (ameriško defense) razbremenilna priča
witness for the prosecution obremenilna priča
to call s.o. to witness poklicati koga kot pričo
to bear witness to (ali of) pričati o (čem), potrditi (kaj)
to subpoena a witness poklicati, pozvati pred sodišče kot pričo
witness my hand and seal v dokaz moj podpis in pečat

wolf¹ množina wolves [wulf, -vz] samostalnik
zoologija volk; volčja koža (kožuh)
figurativno roparski, krut, pohlepen človek
glasba disonanca, neubranost
ameriško, sleng ženskar, osvajač žensk, razuzdanec

wolf in sheep's clothing volk v ovčji koži
she-wolf volkulja
wolf's cub volčič
to cry wolf povzročiti prazen preplah, za prazen nič alarmirati
to have a wolf in one's stomach biti lačen kot volk
to have (ali to hold) the wolf by the ears figurativno biti v škripcih, ne si znati pomagati
to keep the wolf from the door figurativno nekako, s težavo se prebijati (v življenju), komaj životariti

woman¹ množina women [wúmən, wímin]

1. samostalnik
ženska, žena; ženski spol (ženske); ljubica; metresa; soproga, žena; sobarica, postrežnica; ženska čud (narava), ženska čustva; moški z ženskimi lastnostmi, "baba"

the woman figurativno ženska, tipično žensko
woman's man ženskar
woman's reason ženska logika
woman of the world svetska, svetovnjaška ženska; izkušena ženska
woman of all works ženska (deklè) za vsa dela
born of woman od ženske rojen (umrljiv)
woman's wit ženska intuicija
the scarlet woman figurativno poganski Rim, papeški Rim; posvetni duh
single woman samostojna ženska; (stara) devica
an old woman starka
it's the woman in her to je žensko(st) v njej (kar je ženskega v njej)
there's a woman in it za tem tiči (kaka) ženska, tu ima ženska prste vmes
to make an honest woman of vzeti (zapeljano dekle) za ženo
to play the woman biti rahločuten ali plah (boječ), pokazati strah (bojazen), jokati, cmeriti se
there is too much of the woman in him preveč je ženskega v njem

2. pridevnik
ženski

woman artist umetnica
woman friend prijateljica
woman doctor zdravnica
woman student študentka
woman suffrage ženska volilna pravica
woman hater sovražnik žensk
woman servant služkinja