Zadetki iskanja
- sapnic|a2 ženski spol (-e …) pri orglah: die Windlade; (na poteg Schleiflade, na stožec Kegellade, na vzmet Springlade, na zalogo Kastenlade, za opno Membranenlade)
- saški pridevnik
1. (o Saški) ▸ szászsaška prestolnica ▸ szász fővárossaško narečje ▸ szász nyelvjárássaški parlament ▸ szász parlamentsaški ministrski predsednik ▸ szász miniszterelnöksaško mesto ▸ szász várossaški vojvoda ▸ szász fejedelemsaški kralj ▸ szász királysaška dinastija ▸ szász dinasztiasaški knez ▸ szász herceg
2. v zgodovinskem kontekstu (o Sasih) ▸ szász
Henrik I. Ptičar je bil saški vojvoda, ki so ga leta 919 za svojega kralja izbrali Franki in Sasi. ▸ I. Henrik szász fejedelem volt, akit 919-ben a frankok és a szászok a királyukká választottak. - satelit samostalnik
1. (vesoljska naprava) ▸ mesterséges hold, műhold, szatellitgeostacionarni satelit ▸ geostacionárius műholdumetni satelit ▸ műholdnavigacijski satelit ▸ navigációs műholdameriški satelit ▸ amerikai műholdizstreliti satelit ▸ felbocsátja a műholdat, fellövi a műholdatoddajati prek satelita ▸ műholdon keresztül sugározprenašati prek satelita ▸ műholdról közvetítsignal prek satelita ▸ műholdjeloddajanje preko satelita ▸ műholdas közvetítéspovezava s satelitom ▸ kapcsolat a műholddalnadzorovati s sateliti ▸ műholddal megfigyelsatelit za opazovanje ▸ megfigyelő műhold
2. astronomija (nebesno telo) ▸ mellékbolygó, holdnaravni satelit ▸ természetes mellékbolygóZemljin satelit ▸ Föld mellékbolygójaJupitrov satelit ▸ Jupiter holdjaodkriti satelit ▸ felfedezett mellékbolygóorbita satelita ▸ mellékbolygó keringési pályájagibanje satelita ▸ mellékbolygó pályája
3. (zvočnik) ▸ szatellit hangfal, szatellit hangszórósedem satelitov ▸ hét szatellithangfalpet satelitov ▸ öt szatellithangfalZvočna kartica podpira zvok v formatu 7.1 (sedem satelitov in globokotonski zvočnik). ▸ A hangkártya a 7.1-es formátumú hangzást támogatja (hét szatellithangfal és mélynyomó).
4. (manjša država ali organizacija) ▸ csatlós, csatlós államsovjetski sateliti ▸ szovjet csatlós állam
5. šport (teniško tekmovanje) ▸ szatelit [teniszmérkőzés]teniški satelit ▸ szatelit teniszistrski satelit ▸ isztriai szatelitturnir satelita ▸ szatelit kupaNajboljši slovenski teniški igralec je ob zaključku istrskega satelita dosegel še tretjo turnirsko zmago med posamezniki letos. ▸ A legjobb szlovén teniszjátékos az isztriai szatelit fináléjában megszerezte idei harmadik egyéni győzelmét. - satenast pridevnik
1. (iz satena) ▸ szaténsatenasta rjuha ▸ szaténlepedősatenasta obleka ▸ szaténruhasatenasta srajca ▸ szaténingsatenasta pentlja ▸ szaténmasnisatenast trak ▸ szaténszalagPovezane iztočnice: satenasta svila
2. (gladek in sijoč) ▸ szaténossatenast lesk ▸ szaténos csillogásNe, nočem zelene oprijete bluze s satenastim leskom ; za v službo nosim majice. ▸ Nem, nem szeretnék szaténos csillogású, testhezálló zöld blúzt; pólóban járok munkába. - satisfákcija (zadoščenje) satisfaction ženski spol
zahtevati satisfakacijo od koga za kaj demander satisfaction (ali réparation) à quelqu'un pour quelque chose, demander raison à quelqu'un de ch - Sc samostalnik
kemija (simbol za skandij) ▸ Sc
Sopomenke: skandij - scalína, scálnica urine ženski spol ; familiarno pipi moški spol ; popularno pisse ženski spol
posoda za scalnico urinal moški spol, vase moški spol de nuit, pot moški spol de chambre
preiskava scalnice analyse ženski spol d'urine
zadrževanje scalnice rétention ženski spol d'urine - scalína, scálnica orina f
posoda za scalino orinal m
zadrževanje scaline retención f de orina
preiskava scaline uroscopia f - scéna scène ženski spol (tudi figurativno)
za sceno (za odrom) derrière (ali dans) les coulisses
napraviti komu sceno (figurativno) faire une scène à quelqu'un
ljubezenska scena scène d'amour
zakonska scena (prepir) scène de ménage - scéna escena f (tudi fig)
za sceno (za odrom) entre bastidores
napraviti komu sceno (fig) hacer una escena a alg, hacer recriminaciones a alg, fam armarle a alg un escándalo
menjava scene (v gledališču) cambio m de escena
ulična scena escena callejera
klicati na sceno (na gledališki oder) llamar a la escena - se, sêbe (nepoudarjeno) se , (poudarjeno) soi ; (s povratnim glagolom) me, te, se, nous, vous, se: npr. je me lave, tu te laves, il se lave itd.
dobro se poznajo ils se connaissent bien
obdržati za sebe garder pour soi
to se ne spodobi cela ne convient pas - se, sêbe (nepoudarjeno) se , (poudarjeno) sí
dobro se poznajo se conocen bien
to se ne spodobi eso no se hace
obdržati za sebe guardar para sí - Se samostalnik
kemija (simbol za selen) ▸ Se
Sopomenke: selen - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen - sêbe
biti ves iz sêbe (od veselja) to be beside oneself (with joy)
on je ves iz sêbe he is beside himself
(on) za sêbe for himself
(jaz) sam od sêbe of myself - sebično prislov
(egoistično) ▸ önzőenobnašati se sebično ▸ önzően viselkedikravnati sebično ▸ önzően cseleksziksebično izkoriščati ▸ önzően kihasználskrajno sebično ▸ végletesen önzőensebično skrivati ▸ önzően rejtegetslišati se sebično ▸ önzően hangziksebično misliti nase ▸ önzően magára gondolMorda se sliši sebično, a letošnje leto namenite sebi. ▸ Talán önzően hangzik, de az idei évet szánja önmagára!
Če človek sebično skrbi izključno za svojo srečo, nikoli ne bo srečen. ▸ Ha az ember önzően kizárólag a saját boldogságával foglalkozik, sohasem lesz boldog. - secíranje (-a) n dissezione, dissezione anatomica; preparazione anatomica:
dvorana za seciranje sala di dissezione - séč1 (urin) orina f
steklenica za seč orinal m
zadrževanje seča retención f de orina
preiskava seča uroscopia f - séčen2 (-čna -o) adj. gozd. di abbattimento, ceduo:
sečni gozd bosco ceduo
sečni (kostanjevi)
gozd za kole palaia