Franja

Zadetki iskanja

  • sapnic|a2 ženski spol (-e …) pri orglah: die Windlade; (na poteg Schleiflade, na stožec Kegellade, na vzmet Springlade, na zalogo Kastenlade, za opno Membranenlade)
  • saški pridevnik
    1. (o Saški) ▸ szász
    saška prestolnica ▸ szász főváros
    saško narečje ▸ szász nyelvjárás
    saški parlament ▸ szász parlament
    saški ministrski predsednik ▸ szász miniszterelnök
    saško mesto ▸ szász város
    saški vojvoda ▸ szász fejedelem
    saški kralj ▸ szász király
    saška dinastija ▸ szász dinasztia
    saški knez ▸ szász herceg

    2. v zgodovinskem kontekstu (o Sasih) ▸ szász
    Henrik I. Ptičar je bil saški vojvoda, ki so ga leta 919 za svojega kralja izbrali Franki in Sasi. ▸ I. Henrik szász fejedelem volt, akit 919-ben a frankok és a szászok a királyukká választottak.
  • satelit samostalnik
    1. (vesoljska naprava) ▸ mesterséges hold, műhold, szatellit
    geostacionarni satelit ▸ geostacionárius műhold
    umetni satelit ▸ műhold
    navigacijski satelit ▸ navigációs műhold
    ameriški satelit ▸ amerikai műhold
    izstreliti satelit ▸ felbocsátja a műholdat, fellövi a műholdat
    oddajati prek satelita ▸ műholdon keresztül sugároz
    prenašati prek satelita ▸ műholdról közvetít
    signal prek satelita ▸ műholdjel
    oddajanje preko satelita ▸ műholdas közvetítés
    povezava s satelitom ▸ kapcsolat a műholddal
    nadzorovati s sateliti ▸ műholddal megfigyel
    satelit za opazovanje ▸ megfigyelő műhold

    2. astronomija (nebesno telo) ▸ mellékbolygó, hold
    naravni satelit ▸ természetes mellékbolygó
    Zemljin satelit ▸ Föld mellékbolygója
    Jupitrov satelit ▸ Jupiter holdja
    odkriti satelit ▸ felfedezett mellékbolygó
    orbita satelita ▸ mellékbolygó keringési pályája
    gibanje satelita ▸ mellékbolygó pályája

    3. (zvočnik) ▸ szatellit hangfal, szatellit hangszóró
    sedem satelitov ▸ hét szatellithangfal
    pet satelitov ▸ öt szatellithangfal
    Zvočna kartica podpira zvok v formatu 7.1 (sedem satelitov in globokotonski zvočnik). ▸ A hangkártya a 7.1-es formátumú hangzást támogatja (hét szatellithangfal és mélynyomó).

    4. (manjša država ali organizacija) ▸ csatlós, csatlós állam
    sovjetski sateliti ▸ szovjet csatlós állam

    5. šport (teniško tekmovanje) ▸ szatelit [teniszmérkőzés]
    teniški satelit ▸ szatelit tenisz
    istrski satelit ▸ isztriai szatelit
    turnir satelita ▸ szatelit kupa
    Najboljši slovenski teniški igralec je ob zaključku istrskega satelita dosegel še tretjo turnirsko zmago med posamezniki letos. ▸ A legjobb szlovén teniszjátékos az isztriai szatelit fináléjában megszerezte idei harmadik egyéni győzelmét.
  • satenast pridevnik
    1. (iz satena) ▸ szatén
    satenasta rjuha ▸ szaténlepedő
    satenasta obleka ▸ szaténruha
    satenasta srajca ▸ szaténing
    satenasta pentlja ▸ szaténmasni
    satenast trak ▸ szaténszalag
    Povezane iztočnice: satenasta svila

    2. (gladek in sijoč) ▸ szaténos
    satenast lesk ▸ szaténos csillogás
    Ne, nočem zelene oprijete bluze s satenastim leskom ; za v službo nosim majice. ▸ Nem, nem szeretnék szaténos csillogású, testhezálló zöld blúzt; pólóban járok munkába.
  • satisfákcija (zadoščenje) satisfaction ženski spol

    zahtevati satisfakacijo od koga za kaj demander satisfaction (ali réparation) à quelqu'un pour quelque chose, demander raison à quelqu'un de ch
  • Sc samostalnik
    kemija (simbol za skandij) ▸ Sc
    Sopomenke: skandij
  • scalína, scálnica urine ženski spol ; familiarno pipi moški spol ; popularno pisse ženski spol

    posoda za scalnico urinal moški spol, vase moški spol de nuit, pot moški spol de chambre
    preiskava scalnice analyse ženski spol d'urine
    zadrževanje scalnice rétention ženski spol d'urine
  • scalína, scálnica orina f

    posoda za scalino orinal m
    zadrževanje scaline retención f de orina
    preiskava scaline uroscopia f
  • scéna scène ženski spol (tudi figurativno)

    za sceno (za odrom) derrière (ali dans) les coulisses
    napraviti komu sceno (figurativno) faire une scène à quelqu'un
    ljubezenska scena scène d'amour
    zakonska scena (prepir) scène de ménage
  • scéna escena f (tudi fig)

    za sceno (za odrom) entre bastidores
    napraviti komu sceno (fig) hacer una escena a alg, hacer recriminaciones a alg, fam armarle a alg un escándalo
    menjava scene (v gledališču) cambio m de escena
    ulična scena escena callejera
    klicati na sceno (na gledališki oder) llamar a la escena
  • se, sêbe (nepoudarjeno) se , (poudarjeno) soi ; (s povratnim glagolom) me, te, se, nous, vous, se: npr. je me lave, tu te laves, il se lave itd.

    dobro se poznajo ils se connaissent bien
    obdržati za sebe garder pour soi
    to se ne spodobi cela ne convient pas
  • se, sêbe (nepoudarjeno) se , (poudarjeno)

    dobro se poznajo se conocen bien
    to se ne spodobi eso no se hace
    obdržati za sebe guardar para sí
  • Se samostalnik
    kemija (simbol za selen) ▸ Se
    Sopomenke: selen
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
    sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
    sebi: mir/dir/sich …
    blizu sebe in seiner Nähe
    čez sebe über sich
    do sebe zu sich
    glede sebe wegen seiner
    iz sebe figurativno außer sich
    izmed sebe aus/ von sich
    k sebi zu sich
    med sebe unter sich
    med seboj unter sich, miteinander, untereinander
    mimo sebe an sich vorbei
    na sebi an sich
    imeti na sebi anhaben
    nad seboj über sich
    kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
    namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
    nasproti sebi gegen sich; gegenüber
    o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
    ob sebe um sich
    ob sebi um sich
    od sebe von sich, voneinander
    okoli/okrog sebe um sich
    po sebi nach sich
    pod seboj unter sich
    poleg sebe neben sich
    pred seboj vor sich
    pri sebi bei sich, figurativno beisammen
    proti sebi gegen sich
    razen sebe außer sich selbst
    s sebe von sich
    s seboj mit sich
    mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
    prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
    v sebi in sich
    za sebe für sich
    za seboj hinter sich
    imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
    potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
    podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
    pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
    vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
    zaradi sebe seinetwegen
    znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen
  • sêbe

    biti ves iz sêbe (od veselja) to be beside oneself (with joy)
    on je ves iz sêbe he is beside himself
    (on) za sêbe for himself
    (jaz) sam od sêbe of myself
  • sebično prislov
    (egoistično) ▸ önzően
    obnašati se sebično ▸ önzően viselkedik
    ravnati sebično ▸ önzően cselekszik
    sebično izkoriščati ▸ önzően kihasznál
    skrajno sebično ▸ végletesen önzően
    sebično skrivati ▸ önzően rejteget
    slišati se sebično ▸ önzően hangzik
    sebično misliti nase ▸ önzően magára gondol
    Morda se sliši sebično, a letošnje leto namenite sebi. ▸ Talán önzően hangzik, de az idei évet szánja önmagára!
    Če človek sebično skrbi izključno za svojo srečo, nikoli ne bo srečen. ▸ Ha az ember önzően kizárólag a saját boldogságával foglalkozik, sohasem lesz boldog.
  • secíranje (-a) n dissezione, dissezione anatomica; preparazione anatomica:
    dvorana za seciranje sala di dissezione
  • séč1 (urin) orina f

    steklenica za seč orinal m
    zadrževanje seča retención f de orina
    preiskava seča uroscopia f
  • séčen2 (-čna -o) adj. gozd. di abbattimento, ceduo:
    sečni gozd bosco ceduo
    sečni (kostanjevi)
    gozd za kole palaia