Franja

aberrō -āre -āvī

1. zabloditi, zaiti, zahajati: a patre Pl., taurus, qui pecore aberrasset L., aberrantes ex agmine naves L.

2. pren.
a) (z abl. instrumenti) (z)motiti se v čem: si aedilis verbo aut simpuvio aberravit Ci., coniecturā aberrare Ci. ep. (prim.: admonitu liber aberrat amor O. zablodi.)
b) oddaljiti (oddaljevati) se, zaiti, zahajati, odmakniti (odmikati) se od česa: a regula naturae, a proposito Ci., animus aberrat a sententia Ci., suspicio aberrat a coniectura Ci. jo zgreši: oratio aberrat ad alia Ci., in melius aberrare Plin. iun., olepševaje oddaljiti se od izvirnika.
c) rešiti (reševati) se česa, razvedriti se: a miseria quasi aberrare Ci. ep., nihil equidem levor, sed tamen aberro Ci. ep.; v pf. = razmišljen biti: ubi non aberravit eius animus Augustus ap. Suet.

abfinden^* odpraviti, izplačati; dati odpravnino; für Arbeit: plačevati, nagrajevati, (entschädigen) plačati odškodnino, odplačati; sich abfinden mit (sich [zufriedengeben] zufrieden geben mit) sprijazniti se z, vdati se v

abgeben^* oddati, oddajati, Urteile, Erklärungen, Anteile: dajati, dati, Arzneimittel: izdajati; Technik odvajati; Leistung: prenašati na; Schleim: izločati, izpuščati, beim Schach - einen Zug: kuvertirati; einen guten Arzt usw. biti dober zdravnik ipd., figurativ eine Heimat: figurirati kot; sich mit etwas abgeben ubadati se, ukvarjati se z

abgehen^*

1. oditi, odhajati, ein Fahrzeug: odpeljati (se)

2. mit dem Kot, Harn: (ausgeschieden werden) izločati se, Fruchtwasser: odtekati, odteči

3. ein [Schuß] Schuss: sprožiti se

4. ein Knopf, Rad, die Farbe: odpasti, odpadati

5. abgehen von odvrniti se (od), einer Schule, einer Gemeinschaft: zapustiti (šolo, skupnost), einem Weg: odcepiti se (od), skreniti z, einem Plan, einer Meinung: opustiti (načrt), odstopiti od (načrta)

6. Waren: iti v promet, prodajati se

7. (abgezogen werden) je treba odšteti

8. gut, glücklich: (dobro, srečno) potekati, se končati

9. (fehlen) jemandem manjkati (komu)

10. (hat abgegangen) eine Strecke: obhoditi sich nichts abgehen lassen vse si privoščiti

abgleiten^* zdrsniti (von z), drseti (von z); Technik spodrsavati; (nachlassen) Leistungen: slabšati se; (an Wert verlieren) padati, upadati; moralisch: drseti navzdol; figurativ: Gedanken: uhajati; Beleidigungen: odbijati se; in einen Schematismus usw.: zapadati, zapasti (in v)

abheben^*

1. dvigniti (von z) vzdigniti, Karten: privzdigniti; der Sturm ein Dach: razkriti, Geld: dvigniti, intransitiv Flugzeug: vzleteti, dvigniti se

2. (herunternehmen) sneti, Schaum: posneti, eine Masche beim Stricken: presneti

3. Geologie izriniti

4. sich abheben von (sich abzeichnen von) izstopati od, odražati se

abhorreō -ēre -uī

1. (o osebah) zgroziti (zgražati) se nad čim, imeti odpor do česa, mrziti kaj, izvržen biti, biti zoper kaj; abs.: Auct. b. Afr., omnes aspernabatur, omnes abhorrebant Ci.; z acc. (neklas.): Tit. ap. Non., Porph., cadaverum tabem, pumillos Suet.; pren.: quid ... tam abhorret hilaritudo? Pl.; z abl.; animus tanto facinore abhorrens Cu., non abhorrere spectaculorum oblectamentis T.; navadno z a(b): Ter., N., a pace C., ab optimo civitatis statu Ci., a ducenda uxore Ci., animus abhorret a scribendo Ci. ep. noče se mi pisati, retroque vulgus abhorret ab hac (philosophandi ratione) Lucr.; abhorrere s pristavkom animo (v srcu) Ci.; z inf.: Aug., Porph.

2. (o stvareh) ne skladati (zlagati, strinjati, ujemati) se, nič opraviti imeti s čim, nasprotovati čemu, razlikovati se od česa; abs.: mores abhorrent N. si niso podobni, z a(b): abhorret a fide L. neverjetno je, consilium abhorret a tuo scelere, hoc verbum abhorret a virtute, temeritas tanta, ut non procul abhorreat ab insania Ci., abhorrere ab oculorum auriumque approbatione Ci. spotikljiv biti očem ...; pozneje z abl.: haec abhorrent moribus nostris Cu., abhorrens peregrinis auribus carmen Cu., neque abhorret vero T. resnici je podobno, bržkone, nec abhorrebat moribus uxor Fl.; ali z dat.: tam pacatae profectioni abhorrens mos L.; tudi: orationes abhorrent inter se L. — Od tod pt. pr. abhorrēns -entis

1. sovražen, tuj: ego ipse non abhorrens a studio antiquitatis Ci., res non modo non abhorrens a consuetudine, sed usitata etiam Ci.

2. neprimeren, nedopusten, neumesten: carmen nunc abhorrens Cu., absurdae atque abhorrentes lacrimae L.

abiciō -ere -iēcī -iectum (ab in iacĕ,re)

I.

1. odvreči, odmetati, proč, vstran, od sebe, s sebe vreči (metati): togam Ci., scutum Ci., suasor fui armorum non deponendorum, sed abiciendorum Ci. ep., si te forte uret sarcina ..., abicito H., statuas aëneas in propatulo domi abiecit N., abi. amiculum Ci., infantes Arn. izpostaviti; preg.: abi. scutum, hastam Ci. = vse pustiti, obupati.

2. pren.
a) pognati, (po)tratiti: Pl., Ter., pecuniam Ci., moecha agros abiciet Ph.
b) odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, pustiti (puščati) kaj: Pl., memoriam veteris doloris, dolorem, curam, oboedientiam, amorem, timorem, aedificationem, consilium aedificandi, consilium belli faciendi Ci., spem omnem Ci., Cu., salutem pro aliquo ali vitam Ci. žrtvovati, personam abicere et sumere Ci., se abi. Ci. sam nad sabo obupati, abiciamus ista Ci. pustimo to, sapere est abiectis utile nugis H. pustivši šale, abi. legem L., uxorem Aur. zavreči.

— II.

1. dol, na tla vreči (metati): glebam in sepulcrum Varr., Cu., anulum in mare Ci. ali in profundum Val. Max., phialam in pelagus Cu., insigne regium de capite Ci., frumentum ex equo L., tela ex vallo C., caput centurionis ante pedes eius L.; pogosto refl.: se in herba Ci., se in puteos Cu. ali se e muro in mare Ci. strmoglaviti, se humi Plin. = corpus humi Cu., ubi se abiceret T.; abs.: multis vulneribus acceptis se abiecit exanimatus Ci., de industriā se abiecit Val. Max.; poseb.o prosečih: abi. se ad pedes ali se alicui ad pedes ali se ad alicuius pedes Ci. na kolena pasti, vreči se pred koga, poklekniti pred kom, ego me plurimis pro te supplicem abieci Ci. pred mnogimi sem zate proseč padel na kolena; occ. (v boju) pobi(ja)ti, podreti (podirati), uničiti (uničevati): Val. Fl., Servilium ad terram virgis abiectum Ci., super abiectum (hostem) pede nixus V.; abi. Erymanthiam beluam Ci.: poët. podreti, ustreliti

2. oddaljiti: tenebris abiectis Enn., Ap. ko je bila prešla.

3. pren.
a) poraziti, ponižati (poniževati), znižati (zniževati), (o)slabiti, omalovaževati: intercessorem Ci., sic te abicies atque prosternes, ut ... Ci., exaggerantem virtutem Ci., auctoritatem senatūs Ci., extenuantem cetera et abicientem Ci., natura ceteras animantes ad pastum abiecit Ci. je uklonila, cogitationes suas in rem tam humilem abicere Ci. tako nizko nameriti, ea lex tota a me reprehensa et abiecta est Ci., abi. hostem, inimicum Val. Max., animum Q. srčnost vzeti duhu.
b) (v govoru) nemarno podtakniti (podtikati): numquam agit hunc versum Roscius ..., sed abicit Ci., ponendus est ... ambitus, non abiciendus Ci. perioda se mora polagoma zaključevati, ne pa naenkrat končati. — Od tod adj. pt. pf. abiectus 3, adv. -ē

I.

1. (tja) vržen: olor udis abiectus in herbis O. ležeč.

2. nemarno izdelan, nemaren, nizek = brez poleta: comicorum senarii propter similitudinem sermonis ... sunt abiecti Ci., oratio humilis et abiecta Ci. (naspr. alta et exaggerata).

— II.

1. podrt, poražen, oslabljen: Mars spoliantem evertit ab abiecto Ci. od premaganega, nimiis adversarii viribus abiectus Ci., civitas Spartana iacet armis nostris abiecta Val. Max.

2. pren.
a) pobit, potrt, malosrčen, malodušen, obupan: se perculsum atque abiectum sentit Ci., abiecta metu filia (civitas) Ci., nec abiecte illum casum tuli Ci., ne quid abiecte faciamus Ci.; z loc.: maestior et abiectior animi (v srcu) L.
b) nizek (po rodu, stanu ali mišljenju), zavržen, zaničljiv, podel: Aur., vestra familia abiecta et obscura Ci., homines abiecti ac perditi Ci., nihil humile, nihil abiectum cogitare Ci., aut animus abiectior aut spes fractior Ci., animus abiectissimus Q., abiectissimum negotium Val. Max., sordidus et abiectius nati T., abiectius se proicere Amm.

abiēs -etis, f

1. jelka, hoja: Enn., Varr. fr., Plin., Vitr., abietis arbores L. jelovi rili, sectae abietes L. jelove deske, sectāque intexunt ábi͡ete costas V. iz jelovih desk; kolekt.: colles nemus ábi͡ete cingunt V. z jelovjem.

2. met. iz jelovine narejene reči
a) ladja: labitur vadis abies V.
b) jelovo kopje: transverberat ábi͡ete pectus V.
c) pismo na jelovi deščici: Pl.
č) platnici pisalne deščice: Mart.

abigō -ere -ēgī -āctum (ab in agere)

1. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odpoditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter., greges ovium ex Apulia in Samnium aestivatum Varr., volucres et feras Ci., puer, abige muscas! Ci., abigi ab ludis, ab sede piorum L., diversum ad litus abacti V., abigere uxorem Suet. zavreči.

2. occ.
a) (s silo) odgnati (odganjati): Hyg., familiam abduxit, pecus abegit Ci., greges abacti Ci., praedae abactae hominum pecorumque L.
b) (z zdravili) pregnati (preganjati), odpraviti (odpravljati): febres, venenatorum morsūs Plin.; poseb. telesni plod odpraviti, splaviti (splavljati): Col., Plin., Suet., Paul., partum sibi medicamentis Ci., abactos partūs conscientiā libidinum T.
c) pren. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati): Enn., Plin., Sil., curas H., lassitudinem Poeta ap. Ci., conscientiā abigi H. vesti se dati preplašiti, nox abacta V. pregnana = minula; abacti oculi Stat. udrte; z abl. separationis: vir colloquio non abigende meo O., abacta pauperies epulis regum H.

ablātīvus 3 (ablātus: auferre) ki spada k odvzemu (jemanju): casus abl. ali samo ablātīvus -ī, m Q. idr. Slovničarji ločilnik, ablativ, lat. 6. sklon, praepositiones Isid. ki se vežejo z ablativom.

ablēgātiō -ōnis, f (ablēgāre) odposlanstvo, odpošiljatev: iuventutis ad Veliternum bellum L., evfem. pregon; abs.: Eccl.; z objektnim gen.: Agrippae Plin.

abmartern: sich abmartern mit mučiti se z

abmühen: sich abmühen mit mučiti se z, truditi se z, namučiti se z

abnegō -āre -āvī -ātum

1. odreči (odrekati), odbi(ja)ti, kratiti: rex tibi coniugium et dotes abnegat V., abn. alicui pecuniae partem Q., depositum Plin. iun.; z izpuščenim obj.: abnegat (sc. preces) V. (Aen. II, 654) = brani se; tudi z inf.: abnegat vitam producere V. brani se, obotavlja se; pesn.: nec comitem abnegat (sc. se = comitis munus) H. ne odreka ti spremstva.

2. utajiti (utajevati), zatajiti (zatajevati): semet ipsum, impietatem Eccl.; z ACI: Macr., Eccl.; z relat. stavkom: quidquid cum diis pepigisset Lact.

abnuō -ere -nuī (-nuitūrus S. fr.)

1. "z migljaji da(ja)ti znamenje, da se kaj ne more ali noče storiti", odmiga(va)ti (naspr. adnuo, annuo): illi abnuunt Pl., manu abnuit quidquam opis in se esse L.

2. pren.
a) odbi(ja)ti, odreči (odrekati), odpoved(ov)ati, ne dopustiti (dopuščati), braniti se, odkloniti (odklanjati), zavreči (zavračati): intellegas, quid quisque concedat, quid abnuat Ci., abn. certamen, pugnam, cognomen L., imperium L. odreči pokorščino, omnia S. povsem odreči pokorščino, pacem (naspr. accipere) L., regi pacem (naspr. polliceri) S., linguam Romanam T. ne hoteti govoriti, saevitiam caeli T. ne hoteti prenašati, nec abnuit omen V. vesel je sprejel; abs.: Lucr., L., H., V., Cu., T. idr., non recuso, non abnuo Ci., abnuente Tigrane S. proti Tigranovi volji; (redko) z de: neque illi senatus de ullo negotio abnuere S.; z inf.: abnuebant melioribus parēre L.; z ACI: abnueram Italiam concurrere Teucris V.; s quin: non abnuere se, quin mala patefierent T.; z dat.: odrekati se, nasprotovati: Thebanis conatibus, terrnis remediis Ap.; ret. (o stvareh) ne dopuščati, odpovedovati, ovirati, nasproten biti, neugoden biti: spes abnuit Tib., quando impetūs ... locus abnueret T., nisi abnueret duritia Plin.
b) zatajiti (zatajevati), (u)tajiti, zanik(ov)ati, oporekati: Scipione abnuente privatim sibi ullum cum Poeno odium L., nemo abnuit a se commissum esse facinus Ci.; brezos.: nec abnuitur ita fuisse L.

abnūtō -āre (frequ. glag. abnuere) odmigavati, z migljaji (znamenji) odklanjati: Pl., Enn. ap. Ci., Arn.

aboard² [əbɔ́:d] predlog
na krovu, na palubi, na krov, na palubo (česa)

to lay aboard of usidrati se poleg
to fall aboard (of) a ship spopasti se z ladjo
arhaično, dobesedno to fall aboard of (ali with) s.o. zastopiti komu pot, spreti se s kom

aboleō -ēre -ēvī -itum

1. uničiti (uničevati), pokonč(ev)ati, razdejati: opus O., nefandi viri monumenta V., deûm ades vetustate aut igni abolitae T., Poppaeae corpus non igni abolitum T., aboleri flammis Cod. Th.; abs.: aboleri Plin. = umreti; pesn.: viscera undis abolere V. z vodo splakovati.

2. pren.
a) iztrebiti (iztrebljati), (iz)brisati iz spomina, izročiti pozabi, odstraniti (odstranjevati), odvze(ma)ti: dedecus armis V., Sychaeum V., certamina T. poravnati, zadušiti, alicui magistratum L. odvzeti.
b) odpraviti (odpravljati), ukiniti, zatreti (zatirati), ovreči, ne priznavati, razveljaviti (razveljavljati): ritūs, sacrificandi disciplinam L., legem Q., accusationem Plin. iun., abolitos paulatim patrios mores funditus everti T. polagoma opuščene; pt. pf. neutr. pl. subst.: abolita ... retinere Q.

abōminor -ārī -ātus sum

1. želeti si, da gre proč kako zlo znamenje, kako zlo ali sploh kakšna neugodnost, želeti, da bi kaj ne bilo zlo znamenje, da bi kaj (hudega) prešlo ali se odvrnilo od človeka, zaklinjati kaj, zavrniti (zavračati), od tod tudi ne želeti česa, imeti odpor do česa, mrzeti kaj (naspr. optare): quod nos maxime abominamur, vos autem ante omnia optaretis L., abominatus mentionem tam foedi facinoris L., abominari incendia Plin. iun.; kot vrinek: quod abominor O., Cu., Plin. iun. česar bog ne daj; z inf.: haec universa habere ... abominabitur Sen. ph.; abs.: Q., Suet., bene facitis, quod (da) abominamini L. — Pass. abōminandus 3 zasovražljiv: nomen L., infelicitas Q.; abōminātus 3 osovražen, mrzek, zoprn: semimares L., parentibus abominatus Hannibal H.

2. kaj hudega komu želeti, izbrati: crurum eius fragium Ap. — Od tod adv. pt. pr. abōminanter na mrzek (gnusen) način: Cod. Th.