Franja

auctor -ōris, m (fem. pri V. Aen. XII, 159, O. Fast. V, 192, VI, 709, L. XL, 4, Pr. V, 3, 32.; prim. še: quibus [avibus] auctoribus Ci.; nanaša se celo na neutr.: ingenio sibi auctore Ci., fatis auctoribus V., numine praescitionum auctore Amm.) (augēre) množitelj, pomnoževalec, spešitelj, pospeševalec, in to:

I. množitelj verjetnosti = spešitelj kakega mnenja, nazora, kake trditve, pripovedi, govorice idr.

1. porok, „vir“, potrjevalec, zagotovitelj, poverilec (poverjalec): ex bono viro, credo, audieras et bono auctore Ci., haec vos... ita audistis, ut auctorem rumorem haberetis sermonemque omnium Ci., auctori credere C., auctore certo comperisse Suet. ali certis auctoribus comperisse Ci. ep., C. iz zanesljivega vira, iz zanesljivih virov; z ACI: legati, auctores concilia Etruriae populorum de petenda pace haberi L. poslanci, ki potrjujejo, da...; z gen.: cuius (Cethegi) eloquentiae est auctor... Ennius Ci., auctor gravis rei magnae L.; pesn. = oznanjevalec: pluviae graculus auctor aquae O., lucis auctores... aves (sc. galli) Pr., futuri pessimus auctor somnus Sen. tr.

2. occ.
a) vzgled, vzor, predhodnik, prednik, učitelj, voditelj (vodnik): auctorem aliquem in aliqua re habere Varr., Cato omnium virtutum auctor Ci., habet istius facti clarissimos viros res publ. auctores Ci., Fabricios mihi auctores et Africanos... protulisti Ci., proximis auctor fui generandi liberos Cu. sem dal vzgled, Naevium, Plautum, Ennium accusant, quos hic noster auctores habet Ter. za predhodnike, habeo auctorem P. Servilium, qui ante me sententiam dixit Ci., Apollo auctor V. kot učitelj zdravilstva; poseb. o prvakih v kaki znanosti, zlasti v filozofiji = učitelj, pa tudi = izsledovalec, razlagatelj: Cratippo auctore Ci., po Kratipovem nauku, hoc eodem auctore Ci. po njegovem lastnem nauku, Pythagoras et Plato, locupletissimi auctores Ci., (Pythagoras) non sordidus auctor naturae verique H. izsledovalec pravega vesoljnega bistva, tako tudi: divini humanique iuris auctor celeberrimus Vell., iuris civilis auctor Gell.
b) porok za resničnost kakega zapisa, poročevalec; (verodostojen) pisec, zlasti zgodovinopisec: sine locuplete auctore atque teste Ci., divinus auctor Plato Ci., auctor (valde) bonus Ci. (popolnoma) zanesljiv porok, apud Homerum optimum auctorem Ci., Thucydidem auctorem probamus N., Polybius haudquaquam spernendus auctor L., summus auctor divus Iulius T., discrepat inter auctores L., rerum Romanarum auctor Ci. pisec rimske zgodovine, auctores rerum T. zgodovinopisci, Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., ab auctoribus tradita est res Cu.; od tod auctorem esse poročati, zagotavljati: ut Valerius Antias auctor est L., ut quidem auctores sunt L.; z ACI: nec pauci sunt auctores Cn. Flavium scribam fastos protulisse Ci., sunt, qui male pugnatum ab his consulibus in Algido auctores sint L., auctores sunt ter novenis punctis interfici hominem Plin. so ljudje, ki poročajo, Fabius Rusticus auctor est scriptos esse ad Caecinam Tuscum codicillos T.

II. spešitelj kakega ukrepa, sklepa, dejanja:

1. svetovalec (kot fem. svetovalka), podpornik; abs.: alium... verba mutare et pro auctore suasorem... dicere coëgit Suet.; pogosto v abl. aliquo auctore po čigar nasvetu, na čigar priganjanje (spodbujanje), na čigar povelje, ob čigar pritrditvi (odobravanju, odgovornosti): auctore me, te Kom. idr., eo auctore duxit Albini filiam Ci., auctore et consuasore Naevio Ci., auctore atque agente eo C., multis auctoribus C., auctoribus vobis L., Philippo auctore Cu.; pren.: ingenio sibi auctore Ci., auctoribus diis L., auctore eodem deo T., quibus (avibus) auctoribus Ci., fatis auctoribus V.; z gen.: deditionis auctor et suasor Ci., auctor ego (Iuno) audendi V., auctor mortis instabat (femina) V.; z dat.: ille legibus Caecilii Metelli contra auspicia ferendis auctor Ci.; z ad: adiutores, auctores hortatoresque ad me restituendum multi fuerunt Ci.; z in in abl.: in restituendo auctorem fuisse Ci., hunc in omni procuratione rei publ. actorem auctoremque habebant N. (gl. actor); poseb. auctorem esse alicui = svetovati komu: ut auctores aliis fuerunt Ci., furens miles aderat nullo duce: sibi quisque auctor T., Cotta profectionis auctor non fuerat C., patri auctor fuerat dedendi regnum Cu., auctor senatui fuit decernendi, ut... Suet., ceteris auctor (fui) ad te adiuvandum Ci. ep.; s finalnim stavkom: mihique, ut absim, vehementer auctor est Ci. ep., illi magnopere auctor fui, ne differret tempus petitionis suae Brutus in Ci. ep.; tudi brez dat.: auctor non sum, ut te urbi committas Ci. ep., auctoribus, qui aderant, ut sequeretur L.; z ACI ali samin inf. (kadar se navaja le vsebina nasveta): ego... tibi non sim auctor, si Pompeius Italiam relinquit, te quoque profugere Atticus in Ci. ep. (Ad Atticum), ille... Thracum populis fuit auctor amorem in teneros transferre mares O., auctor est adverso scalpello subsecare Cels.; (glede na) kaj? čemu? s samim acc., a le z neutr. pron.: quid mihi nunc es auctor, Simo? Pl., idne estis auctores mihi? Ter., a me consilium petis, quid sim tibi auctor, in Siciliane subsidas an ut... proficiscare Ci. ep.

2. occ. potrditelj (drž.pr.) v zvezi patres auctores fiunt starešinstvo (senat) potrdi narodni sklep: patres ante auctores fieri coëgit Ci., si patres auctores fierent L., patres auctores facti L.

3.
a) početnik, začetnik, povzročitelj, sprožitelj, osnovatelj, izvršilec, storilec, stvaritelj (stvarnik): nemo civis libertatem potest amittere, nisi ipse auctor factus est Ci., suam culpam auctores ad negotia transferunt S., nec auctor quamvis audaci facinori decrat L., Aesopus auctor hanc materiam repperit Ph. je prvi...; pogosto z gen.: auctor illius iniuriae, sceleris, salutis meae Ci., non exstinctor, sed auctor incendii Ci., haudquaquam par gloria sequitur scriptorem et auctorem rerum S., auctores Cadmeae occupandae N., auctor clamoris, honoris, meritorum O., vulneris V., O., teli V., O., Sil., caeci ictus Sil., plagae, funeris, mortis O., necis Suet., frugum V., muneris O., Mart. darovalec (-ka), auctor armorum Hirt. (gl. arma), defectionis Cu.; occ.
b) drž.pr. v zvezi auctor legis ali senatūs consulti, tudi samo auctor = α) sprožitelj, svetovalec = predlagatelj: quarum legum auctor fuerat, earum suasorem se haud dubium ferebat L., auctore (sc. senatus consulti) Fabio consule L., leges captis iustissimus auctor imposuit O. ali leges feret iustissimus auctor O. zakonodajalec, Valerius Flaccus, turpissiamae legis auctor Vell., Lycurgus durissimarum Lacedaemoniis legum auctor Q. dajalec. β) svetovalec = kdor svetuje, naj se sprejme kak zakonski predlog ali izvrši kak sklep, priporočitelj, podpiralec (s svojim glasom in ugledom), zagovornik, vzdrževalec: multarum legum aut auctor aut dissuasor Ci., Munatium Plancum... auctorem senatus consulti incusant T.
c) ustanovitelj, utemeljitelj, osnovatelj, graditelj, podjetnik, stvaritelj kakega umotvora, umetnik: Troiae ali Ilicae urbis auctor V., Graia quis Italicis auctor posuisset in oris moenia quaerenti sic... unus rettulit O., murorum Romulus auctor Pr., templi auctor L., Potitius auctor (sc. arae maximae) V., certamen... Olympiorum initium habuit auctoremque Iphitum Eleum Vell., auctores imperii Rom. conditoresque Plin., a. statuae et tabulae pictae, statua incerti auctoris Plin., a. amplissimorum operum Suet.; poseb. še stvaritelj kakega slovstvenega dela, pisatelj: scripta auctori preniciosa suo O., Latini auctores Q., lectio multorum auctorum Sen. ph., sine auctore notissimi versus Suet. brezimni; z gen.: carminis a. H., carminum a. Q., eius operis (te vrste) auctores Q., belli Alexandrini Africique et Hispaniensis incertus a. Suet., utriusque linguae auctores Suet.
č) iznajditelj, izumitelj, zavetnik, bog zaščitnik: Lacedaemonii auctores istius vitae Ci., nihil auctor Apollo subvenit V., sum tamen inventrix auctorque ego (Minerva) carminis huius O. iznajditeljica in izumiteljica, agis carminibus grates et dis auctoribus horum O., a. lucis (= Apollo) O., nec prosunt elegi nec carminis auctor Apollo Tib., a. citharae liquidaeque palaestrae (= Mercurius) Lucan.
d) začetnik kakega rodu, praoče: mihi Tantalus auctor O., a. generis V., O., Cu., Suet., propaginis tantae O., gentis, originis Suet., sanguinis ultimus auctor V., Brutus... praeclarus auctor nobilitatis tuae Ci., auctore ab illo ducit originem H.

III. jur. zastopnik v splošnem pomenu, branitelj, besednik, zagovornik, zavetnik, porok, priča: auctor beneficii populi Rom. defensorque periculi Ci., libertatis adiutores complecti debetis, servitutis auctores sequi non debetis Ci., legem iudiciariam tulit iudiciorum et iuris auctor Ci., a. sententiae, societatum, querellarum Ci., praeclarus auctor civitatis suae Ci., imperitus adulescens... sine collegis,... sine auctore, sine fictore Ci.; od tod occ.
a) kake lastnine zastopnik ali porok, ki se ga drži tožnik: actio est in auctorem praesentem Ci.; pesn. = lastnik: a. vaccae O.; zlasti zastopnik prodajane lastnine, ki kupcu jamči pri prodaji lastninsko pravico, navidezno = prodajalec: nec vobis auctor ullus est nec vosmet estis ulli Pl., nunc auctorem dedit mihi Apoecidem Pl., a. fundi, a malo auctore emere Ci.
b) zastopnik ali skrbnik kake ženske v pravnih zadevah, uveljavljevalec njene volje (volja, izrečena od kake ženske, je bila pravnoveljavna le ob privolitvi njenega skrbnika): Dig., maiores nostri nullam ne privatam quidem rem agere feminas sine auctore voluerunt L., quod mulier sine tutore auctore promiserit Ci. prez pravilne privolitve svojega skrbnika, deberi viro dotem, quam (mulier) nullo auctore dixisset Ci., si illa in tutela Flacci fuit, quaecumque sine hoc auctore est dicta dos, nulla est Ci. brez njegove privolitve, nubit genero socrus nullis auctoribus Ci. brez privolitve sorodnikov po očetu (kot varuhov); prim.: nuptiarum auctores Ci. (o sorodnikih po očetu kot varuhih).

audeō -ēre, ausus sum (iz *audus = avidus; prim. aveō1, avidus) semidep.

1. željan biti, (po)želeti, volja je koga, marati, hoteti, hoče se komu; non audeo srce mi ne da: quos ubi confertos audere in proelia vidi V. da si žele boja; z inf.: non audes mihi subvenire? Pl. ali se ne moreš odločiti...? auden participare me, quod commentus es? Pl. hočeš...? aude, hospes, contemnere opes V., sapere aude H. volja te bodi odločiti se, nec longius audet abire O.; abs.: si audes (kontr. sōdēs, gl. to geslo) če te je volja, če ti je drago, če hočeš tako dober biti: da mihi hoc, si audes Pl.

2. opogumiti (opogumljati) se, (pre)drzniti si, upati si, drzno lotiti se česa, drzno (po)skusiti (poskušati) kaj; abs.: V., H., Q., audendum atque agendum ait in tanto malo esse L., audendo atque agendo res Romana crevit L. po smelosti in delavnosti, Romani audendo et fallendo magni facti S. fr., hos... novos magistros nihil intellegebam posse docere quam audere Ci. kakor drzno nastopati, kakor drznosti, periculosius esse deprehendi quam audere T., duo itinera audendi T., ausos libertas sequetur T.; z adv.: neque ausurum contra Seianum T. Sejan si ne bo upal nasprotovati, longius audere T. dalje si upati, unde rursus ausi T. od tod pa upajoč si zopet priti na plano; s praep.: adversus Neronem ausus T., a. istas in usque manus Stat.; z inf.: Pl., Ter., H., Cat. idr., qui de meo facto non dubitem dicere, de Ligarii non audeam confiteri Ci., eodem loco non sunt ausi manere N., qui pulsi loco cedere ausi erant S., bene ausus vana contemnere L., vitigeni latices in aquāī fontibus audent misceri Lucr.; v pass.: si animadverterent auderi adversus se... dimicari N.; z acc. pron. neutr.: ausus es hoc ex ore tuo Enn. ap. Ci., cotidie... quid nostri auderent, sollicitationibus perclitabatur C., quid victor non audebit? Ci., sibi alia omnia audebant Ci., ausurum se in tribunis, quod princeps familiae suae ausus in regibus esset L., si quid in morbo petulantius ausi sunt adversus medentem Sen. ph., audendum aliquid pro patria etiam cum periculo ratus Iust.; pesn. in poklas. tudi z drugimi obj.: audent cum talia fures V., studiisque ardentibus ausum talia deposcunt O., a. tantum facinus Ter., L., desperatio audere ultima... cogit L., a. multa dolo, pleraque per vim L., privatis ut opibus, ita consiliis magna ausus Vell. ob svojem in v svoj dobiček, plus in eo dilectu Valens audebat T., a. proelium, aciem T. drzno spustiti se v boj, vim cultoribus et oppidanis ac plerumque in mercatores T.; v pass.: audeantur infanda L., omnia et conanda et audenda esse Magnetibus L., non ab Scipionibus... quicquam ausum patratumque fortius quam tunc a Caesare Vell., ausis ad Caesarem codicillis T.; za nikalnico s quin: ut non audeam profecto, percontanti quin promam omnia Pl. da ne zdržim, da se ne bi opogumil. — Od tod

1. adj. pt. pr. audēns -entis, adv. audenter drzen, smel, pogumen: audentes Fortuna iuvat V., audentes deus ipse iuvat O., nihil gravius audenti quam ignavo patiendum T., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V., puer quidam audentior ceteris Plin. iun., audentior spes Val. Fl., audentior oratio T., audentissimi cuiusque procursus T., audenter dicere Ulp. (Dig.), Vulg., multa audentius inseri possunt Q., audentius progredi T., audentius iam onerat Seianum T., audentius hostem increpans Stat.

2. subst. pt. pf. ausum -ī, n drzen (nevaren) poskus, podjetje, početje: ausi paenitet O., magnis excidere ausis (ne dovršiti, ne dognati) O., ausis indulgere O., auso potiri (izvršiti) V., O., at tibi... pro talibus ausis di... persolvant grates dignas V., ausi nullius capax natura T.

Opomba: Star. pf. ausī: Ca. ap. Prisc.; nenavaden cj. pf. auserim: Ambr.; star. opt. (pōtēntīālīs) ausim -is -it -int drznil(i) bi si, upal(i) bi si: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Cat., Pr., Tib., Lucr., Q., Plin. iun., nec, si sciam, dicere ausim L., quis non spondere ausit L., non ausim Ci. (Brutus 18), de grege non ausim quicquam deponere tecum V., neque illi detrahere ausim coronam H., et nihil est, quod non effreno captus amore ausit O., nobis nihil comperti affirmare ausim T.

audience [ɔ́:djəns] samostalnik
poslušanje; zasliševanje; avdienca; poslušalci, občinstvo, publika

to give audience to poslušati koga
to have audience of, to have an audience with biti sprejet v avdienco
to receive in audience, to give (ali grant an) audience to sprejeti v avdienco

audītus -ūs, m (audīre) slišanje, in to

1. sluh: auditus semper patet Ci., auditus acerrimus, gravitas auditus Plin.; v pl. = ušesa: auditus hominum deorumque Ap.

2. slišanje, poslušanje: vereor, ut hoc... perinde intellegi auditu possit, atque ipse cogitans sentio Ci., auditu comperta habere Cu. ali auditum cognitum habere Plin. po slišanju, po drugih, od drugih, minus celeber auditu Cu. manj pogosto imenovan, non auditu, sed intellectu aliquid perpendere Q., verba ipso auditu aspera Q., brevi auditu quamvis magna transibat T., consultant, quonam modo ea plurium auditu acciperentur T. kako bi jih več moglo to slišati, nos cepimus pontificii iuris auditum Macr. smo se izobraževali v... pravu; v pl.: ut, quod visum arceret, auditūs non adimeret T.

3. met.
a) (slišan) zvok: Acc. fr., Ap., flatus emittere auditum Veg.
b) govorjenje o čem, govorica o čem: occupaverat animos prior auditus T., audire bella et auditūs bellorum It. ap. Cypr., auditum audivi a domino Vulg.
c) (govorjena) beseda, pripoved: Vulg.
č) predavanje: quis dignior unquam hoc fuit auditu? Lucan.

auferō -ferre, abstulī, ablātum

I.

1. odnesti (odnašati), odpraviti (odpravljati), stran, vkraj spraviti (spravljati), stran da(ja)ti, stran vzeti (jemati): aufer manum! Pl. roko proč! auferre mensam Pl., vos haec intro auferte! Ter., auferre aulam in fanum Pl., multa palam domum suam auferebat Ci., fratrem suum... semianimem inter manus domum ablatum L., auferre ab ianua stercus Pl., sacra publica... ab incendiis procul L., Sopater de statua C. Marcelli vix vivus aufertur Ci., auferri ex proelio prope exsanguem L., inter manus e convivio tamquam e proelio auferri Ci. (o pijanem človeku), multos secum levis (aether) abstulit ignes Lucr., hi per dilectum alibi servituri auferentur T.; abs.: aufer! H. nà, vzemi! auferendi casus = ablativus: slovničarji; pesn.: deûm regnator nocte caecā caelum e conspectu abstulit Acc. fr., ore nostro caput incolume abstulisti Ph. si iz... žrela potegnil(o); refl. in med. = odpraviti se, oddaljiti se, preminiti, izginiti: te, obsecro hercle, aufer modo Pl., aufer te domum Pl., aufer te hinc Ter., se ipsos e conspectu nostro abstulerunt Ci., seque ex oculis avertit et aufert V., eripere se auferreque ex oculis Sen. ph., oculis sese abstulit Sil., conversisque fugax aufertur habenis V., pennis aufertur Olympum V. ali in silvam pennis ablata refugit V. ali (Perseus) aufertur in ortus O. odleti, ex oculis auferri T.

2. (o valovju, rekah, vetru idr.) zanesti (zanašati), odplaviti (odplavljati): tibi provectas auferet unda rates Pr., ne te citus auferat axis O., auferre calcaribus equum Sil., proventum optimum frumentorum fluvius improvisus... abstulit Aug.; poseb. pogosto v pass.: Crassipedis ambulatio ablata Ci. ep., in agris passim inundatis pecua ablata L., vento... celeriter e conspectu terrae ablati sunt L., auferor in scopulos O., impetu amnis ablati sunt Cu., (bubo)... traversus (poševno) aufertur Plin., milites... pavore fugientium auferebantur T. raztreseni po gozdovih.

3. pren.
a) s seboj potegniti, s seboj zanesti (zanašati), zavesti (zavajati): ne te auferant aliorum consilia Ci. ep., abstulere me velut de spatio Graeciae res L. so me odvrnile (od mojega predmeta), somnus... aufert intentum Veneri H., auferimur cultu O. premamlja (vara) nas oprava (nakit), quem inter equites... conturbatos alienus terror abstulerat Cu., aufert animum et digredi cogit contemplatio Plin., se inani verborum torrenti dare quasi tempestatibus quo volent auferendum Q., admiratione auferimur Q.
b) kaj (o)pustiti, nehati s čim, okaniti se česa: iurgium hinc auferas Pl. proč s..., cavillam aufer Pl., aufer nugas Pl. brez šale, aufer mi „oportet“ Ter. pusti tisto „treba je“, aufer istaec tua terricula Acc. ap. Non., aufer abhinc lacrimas Lucr., aufer frivolam insolentiam Ph.; z inf.: aufer me vultu terrere H.; abs.; insanis? aufer. Ter.

II.

1. s seboj vzeti (jemati) v dobrem ali slabem pomenu, večinoma pa v slabem = protizakonito ali s silo vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odvleči, odnesti (odnašati), ugrabiti, oropati, ukrasti: securim atque lorum Ca. fr., commentarios quosdam Aristotelis Ci. s seboj domov vzeti (za branje), auri quinque pondo abstulit Ci., ea, quae apportarat, abstulerunt N., auferre observantibus etiam oculos L., Chio per vim signa pulcherrima dico (Verrem) abstulisse Ci., signa... ab Heio e sacrario Verres abstulit Ci., auferre pecuniam de sanctiore aerario Ci., aurum de medio L., pecuniam in ventre Ci. = pognati po grlu.

2. occ.
a) izsiliti (izsiljevati): Verrem HS quadringenties contra leges abstulisse Ci., potuit a Leonida nummorum aliquid auferre Ci. ep.
b) s kakim orodjem odvze(ma)ti = odrezati, odsekati, odbiti, tudi odtrgati: auriculam mordicus auferre Ci. ep. odgrizniti, caput auferre alicui V., L., Pers., dextram precantis abstulit O., linguam ei abstulit ense fero O.; pren. (kraj od kraja) ločiti, odločevati, oddeljevati: mare... Europam auferens Asiae (dat.) Plin., Armenia Euphrate amne aufertur Cappadociae Plin.; tako tudi o geografih: sunt et qui ulteriorem ripam Aethiopiae auferant annectantque Africae Plin.

3. pren.
a) odvze(ma)ti, vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati): caligo rei faciem abstulit Cu., prospectum oculorum nubes pulveris abstulerat Cu., auferre regi caelestes honores Cu., hi ludi XV dies auferent Ci. bodo odvzele = bodo trajale 15 dni, auferre alicui vitam Ci., O., vitam data potione Q., ne cum sensu doloris aliquo... spiritus auferatur Ci., alicui non modo spem victoriae, sed etiam voluntatem defensionis auf. Ci., periculum omne auf. Ci. vse nevarnosti rešiti (koga), auferri periculo Plin. iun. iz nevarnosti rešiti se, auferte metūs V., cui timor aut cupido somnos aufert H., auf. curas H., auferat omnia irrita oblivio L., quae tibi membra pudorem abstulerunt O., auf. misericordiam, obsequia meliorum T., media orsa loquentis Stat. presekati (prestriči) govorečemu besedo, seči mu v besedo, abstulit virtus parricidam Fl. je rešila, auf. fugam Fl. beg onemogočiti, tuas et palatii tui auferre annonas Amm. tebi in tvojemu dvorjanstvu dohodke odtegniti.
b) occ. α) razdejati, pokončati, uničiti: mors Achillem abstulit H. je unesla, pobrala, Drusum matura mors abstulit Fl., auferat hora duos eadem O., quam (Ardeam) postquam barbarus ignis abstulit O., quodcumque fuit populabile, flammis Mulciber abstulerat O. β) odtujiti komu: longe hunc ab hoc genere auf. Ci.

III.

1. odnesti (odnašati) kaj kot sad svojega delovanja, truda idr. = dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, doseči: pretium Pl., praemium Suet., de improbis viris auferri praemium et praedam decet Pl., ut illuc, quod me oras, impetratum ab eo auferam Pl., hicine ut a nobis tantum hoc argenti auferat? Ter., id inultum numquam auferent ali samo non sic auferent Ter. kazen za to jim ne uide, quis unquam ad arbitrum, quantum petiit, tantum abstulit? Ci., eo plus opis auferret, quo minus attulisset gratiae Ci., Quinctius a Scapulis paucos dies aufert Ci. dobi odloga malo dni, responsum auf. ab aliquo Ci., secum auf. gloriam sempiternam Ci., ut in foro statuerent (statuas), abstulisti Ci. si z vso silo dosegel, aufert Pacuvius docti famam senis H. si je pridobil glas, Tarquinius... pestiferum hins abstulit gaudium L.

2. povzeti kaj iz česa, sprevideti, spoznati: quis est in populo Romano, qui hoc non ex priore actione abstulerit (z ACI) Ci.

Aufidius 3 Avfidij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. Cn. Aufidius Gnej Avfidij, tr. pl. l. 114, pretor l. 108, napisal je rim. zgodovino v gr. jeziku; v starosti je oslepel, vendar še deloval kot politik in znanstvenik: Ci., Plin.

2. njegov posinovljenec Cn. Auf. Orestes Aurelianus Gnej Avfidij Orest Avrelijan, konz. l. 71: Ci.

3. M. Auf. Lurco (= Požrešnik) Mark Avfidij Lurkon, kot tr. pl. l. 61 je sprožil zakon de ambitu, ki pa ni obveljal; začel je kot prvi pitati pave, s čimer si je prislužil mnogo denarja: Ci. ep., Varr., Plin.; najbrž tega istega Avf. omenjajo H. (Sat. II, 4, 24: Aufidius forti miscebat mella Falerno) kot požrešnika, Ci. (Pro Flacco 4, 10: iratus Flacco dixit M. Lurco) kot pričo v Flakovi pravdi, Suet. (Calig. 23) kot Livijinega deda.

4. T. Auf. Tit Avfidij, rim. govornik srednje mere: Ci.

5. Sex. Auf. Sekst Avfidij, rim. vitez: Ci. ep.

6. Auf. Luscus Avfidij Lusk, najvišji oblastnik (pretor) v Fundih, prej pisec, zelo nečimrn človek: Fundos Aufidio Lusco praetore libenter linquimus, insani ridentes praemia scribae H. (Fundi so bili v Horacijevem času municipij s polnim rim. državljanstvom ter so si zato sami volili svoje oblastnike).

7. Auf. Bassus Avfidij Bas, zgodovinopisec v Avgustovem in Tiberijevem času, napisal je zgodovino rim. državljanskih vojn in zgodovino rim. vojn v Germaniji (to je nadaljeval Plinij st.) Sen. rh., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Q., T. — Od tod adj. Aufidiānus 3 Avfidijev (= Seksta Avfidija): nomen Ci. ep.

augure [ogür] masculin, histoire avgur, vedež; vedeževalec; (pred)znak, znamenje

oiseau masculin de bon, de mauvais augure oseba, ki prinaša dobre, slabe novice
être de bon, de mauvais augure naznanjati, pomeniti srečo, nesrečo
cela n'est pas de bon augure to ne naznanja nič dobrega
être bon augure biti dober vedeževalec
en accepter l'augure upati, da se bo napovedani dogodek uresničil
on dit que l'automne sera très beau; j'en accepte l'augure pravijo, da bo jesen zelo lepa; upam, da bo res tako

augurio m (pl. -ri)

1. voščilo. čestitka:
fare l'augurio di una pronta guarigione voščiti hitro okrevanje
fare, mandare gli auguri voščiti, poslati voščila
tanti auguri! čestitam!
i migliori auguri! vse najboljše!
auguri srečno!
tanti auguri per l'Anno Nuovo! srečno Novo leto!

2. znamenje, slutnja:
è di buon augurio, di cattivo augurio to je dobro, slabo znamenje

aujourd'hui [ožurdɥi] adverbe danes; dandanes

d'aujourd'hui današnji
d'aujourd'hui en huit, en quinze danes teden, dva tedna
dès aujourd'hui že danes
à partir d'aujourd'hui od danes naprej
jusqu'(à) aujourd'hui do danes
(familier) au jour d'aujourd'hui danes, zdaj, dandanes
la France d'aujourd'hui današnja Francija
cela ne date pas d'aujourd'hui (figuré) to ni od danes
ce n'est pas d'aujourd'hui que je te connais ne poznam te šele od danes

aulaeum -ī, n (izpos. ἡ αὐλαία)

1. čudovito, večinoma vezeno ali pestro pretkano pregrinjalo, preproga (poseb. za pregrinjanje blazinjakov), zastor: Pr., Attalica aulaea Varr. ap. Non., Val. Max., aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā V., cenae sine aulaeis et ostro (ἓν διὰ δυοῖν) H. brez preprog, aulaea purpura auroque fulgentia Cu., aulaea lectis obducere Cu., exsertare aurem subinde per aulaeum Amm.; pren.: omnia aulaea reducere Aug.

2. occ.
a) nekakšen baldahin ali nebo; Rimljani so v svojih dvoranah razpenjali dragocene preproge pod stropove, ki niso bili „lacunāria“, in to deloma zaradi razkošja, deloma zaradi čistoče (da s stropa ni padal prah): suspensa gravīs aulaea ruinas in patinam fecere H.
b) gledališki zastor, gledališka zavesa, ki je bila pri starodavnih nepokritih gledališčih pritrjena spodaj ter (pred igro) potegnjena kvišku; torej se je ob začetku iger ali dejanj spuščala: aulaeum premitur H. ali mittitur Ph. (zdaj pravimo: zastor se dvigne), ob koncu iger pa se je dvigala: aulaeum tollitur Ci., O. (zdaj pravimo: zastor pade); aulaea manere H. = čakati na konec igre. Pozneje pa, kakor zdaj: aulaum dimovere ali subducere Ap. zastor dvigniti, potegniti kvišku, aulaeum deponitur Amm. zastor pade (ob koncu predstave), aulaea miranda monstrantia Amm. kvišku potegnjene zavese, ki kažejo...; na takih zavesah so bile navadno vtkane božanske ali človeške, zlasti junaške podobe, ki so na videz dvigale zaveso, od tod: utque purpurea intexti tollant aulaea Britanni V.; pesn. sarkastično o preohlapnem vrhnjem oblačilu: pictae Sarrana... aulaea togae Iuv.

aunt [a:nt ameriško æ:nt] samostalnik
teta, strina, ujna

sleng to see one's aunt iti na stranišče
Aunt Sally vrsta igre (na sejmih)
my aunt! zaboga!

Auslegungsfrage, die, vprašanje interpretacije; das ist eine Auslegungsfrage to je vprašanje interpretacije, to je odvisno od interpretacije

aut, conj. disiunctiva, ločni veznik, ki razstavlja bistveno nasprotujoče si pojme (iz *auti, kor. au; prim. gr. αὖ, αὖτι zopet, αὖτε, αὖτις, αὖϑις zopet, nazaj, αὐτάρ toda, pa = lat. aut; sor. je najbrž tudi gr. αὖ-γε).

I. kadar je veznik postavljen samo enkrat

1. pri sicer bistveno različnih, a istovrednih pojmih, pa tudi pri pojmih, ki izključujejo drug drugega = ali; razstavlja besede: agri, qui arari aut coli possint Ci., nolebas aut non audebas appellare Ci., quis novit aut nosse potuit? Ci., vi aut clam Ci., quod est verum aut falsum Ci., nisi Alcibiadem vivum aut mortuum sibi tradidisset N., existumabitis, qualis illa pax aut deditio sit S., hic vincendum aut moriendum, milites, est L., ego hic a vobis desperatae victoriae aut honestae morti locum inveniam Cu.; v vprašanju: erit, inquit Brutus, aut iam est iste, quem exspectas? Ci.; razstavlja stavke: Hannibal credo erat ad portas, aut de Pyrrhi pace agebatur Ci.; razstavlja na več členov: oppidum validum prope siet aut mare aut amnis aut via bona celeberrima Ca., si (animus) deus aut anima aut ignis est Ci., tuus colonus aut vicinus aut cliens aut libertus aut quivis Ci.; v nikalnih stavkih: sine quibus nec intellegi quidquam nec quaeri aut disputari potest Ci., nullos habuit hortos, nullam suburbanam aut maritimam sumptuosam villam N., ei neque moribus neque lege aut imperio cuiusquam regebantur S. (zveze nec quaeri aut disputari, nullam suburbanam aut maritimam... villam, neque lege aut imperio so kot enote postavljene nasproti pojmom intellegi, hortos, moribus); pogosto le nadaljuje zanikano (včasih = in): neque vero qui non iisdem rebus movetur naturāque consentit, fidus aut stabilis potest esse Ci., nemo tribunos aut plebeios timebat L., neque ego hanc abscondere furto speravi... fugam, nec coniugis umquam praetendi taedas aut haec in foedera veni V. (prim. H. Carm. III, 1, 25 in nasl.); tako tudi v retoričnih vprašanjih z nikalnim pomenom: quis crederet, aut quem moveret? V.

2. stopnjuje ali razširja = ali celo, ali sploh; popravlja prejšnji pojem = ali marveč, ali pravzaprav, ali točneje (povedano); pri tem je veznik pogosto natančneje določen z različnimi adv.: non multum aut nihil mihi concessit Ci., Graeci aut ullae exterae nationes Ci., quid enim ultra differri aut teri tempus L., se consules ac dictatores aut etiam reges sperant futuros? Ci., cum de libertate aut etiam de hereditate contendunt ii Q., proditores aut potius aperti hostes Ci., de hominum genere aut omnino de animalium loquar Ci.

3. zmanjšuje ali omejuje = ali vsaj, ali pa le, ali le: quaero, num iniuste aut improbe fecerit Ci., qui habitarent in Sicilia aut qui Siciliam attigissent Ci., si (alces) quo afflictae casu conciderunt, erigere sese aut sublevare non possunt C., cuncti aut magna pars S., obrue puppes aut age diversas V.; veznik je lahko natančneje določen z ustreznimi adv.: diem vere natalem aut certe salutarem Ci., sit ergo aliquando quod placeat aut certe quod sufficiat Q., eripe mihi hunc dolorem aut minue saltem Ci. ep., Afer aut Sardus sane Ci., biduo aut summum triduo Ci., adimi vobis agros aut denique minui possessiones Ci., quod... nostros praesidia deducturos aut denique (vsaj) indiligentius servaturos crediderant C.

4. nima disjunktivne funkcije (zlasti v začetku celih stavkov = ali pa, sicer, drugače: reduc uxorem, aut quamobrem opus sit cedo Ter., nemo est iniustus, aut incauti potius sunt habendi improbi Ci., omnia... sunt ei (oratori) dicenda,... aut eloquentiae nomen relinquendum est Ci., nunc manet insontem gravis exitus; aut ego veri vana feror V., ne flectat retro sua lumina, donec Avernas exierit valles: aut irrita dona futura O., mihique, qui compertum habeo, credant; aut quidem vetustissima nave impositos... iubebo avehi Suet. ali pa jih dam prav gotovo odpeljati. — Pomni, da v vprašalnih stavkih aut nikdar ni = an, ampak
a) vprašalno uvaja le kak podrejen del ene in iste misli: voluptas melioremne efficit aut laudabiliorem virum? Ci., nonnulli dubitant de mundo, casune sit effectus aut necessitate aliqua, an ratione ac mente divina Ci.
b) ali pa vprašalno natančneje določuje predhodno vprašanje: quos accedam aut quos appellem? nationesne an reges?... an quoquam mihi adire licet, ubi non maiorum meorum hostilia monumenta pluruma sint? aut quisquam nostri misereri potest, qui aliquando vobis hostis fuerit? S.

II. kadar se veznik ponovi in odgovarja predhodnemu aut: aut — aut ali — ali, ako ne — pa vendar (pa vsaj), z ene strani — z druge strani, tudi večkrat ponovljen aut —aut—aut (—aut— aut) ali — ali — ali (— ali — ali), in to pri pojmih, ki se ali absolutno ali relativno medsebojno izključujejo: aut vivet cras Hermarchus aut non vivet Ci., aut iuguletis aut condemnetis Ci., aut suis finibus eos prohibent aut ipsi in eorum finibus bellum gerunt Ci., sperans... aut vi aut dolis sese casum victoriae inventurum S., aut prodesse volunt aut delectare poëtae H., alii autem aut naturā corporis aut consuetudine dolendi aut metu supplicii ac mortis vim tormentorum pertulerunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est aut id, quod est concretum ex his Ci.; v vprašanju: aut ille lanista omnino iam a gladio recessisse videtur aut is discipulus magistro tantulum de arte concedere? Ci.; aut—aut se lahko ponovi, vendar v drugačnem odnosu: tot annos ita vivo, iudices, ut a nullius imquam me tempore aut commodo aut otium meum abstraxerit aut voluptas avocarit aut denique (slednjič) somnus retardarit Ci.; s predhodno nikalnico ima distributivno funkcijo = niti—niti: nemo aut miles aut eques ad Pompeium transierat C. niti—niti, non nos aut ferro Libycos populare penates venimus aut raptas ad litora vertere praedas V. niti—niti, neque enim sunt aut obscura aut non multa commissa postea Ci. saj niti—niti, nec aut Persae aut Macedones dubitavere, quin ipse rex esset occisus Cu. in niti—niti, ne aut ille alserit aut uspiam ceciderit aut praefregerit aliquid Ter. in da niti—niti, ne aut de C. Laelii soceri mei aut de huius generi aut arte aut gloriā detraham Ci. (aut—aut se ponovi, vendar v drugačnem odnosu); drugi razstavni del je lahko natančneje določen z adv.: aut damnum aut certe non magnum lucrum fecerunt Ci., plebs... aut libertatem aut certe inpunitatem adepta L., qui aut non minoris aut etiam pluris emerint Ci., ego iam aut rem aut ne spem quidem exspecto Ci. ep., si aut fuissent aut omnino non fuissent Ci.; tako tudi aut—aut vero = ali — ali morda celo (večinoma iron. v vprašanjih): quem tibi aut hominem... aut vero deum... auxilio futurum putas? Ci.; pri pesnikih včasih dobimo drugačne razčlembe le zaradi variacije, npr. aut—vel: affer... Chia vina aut Lesbia, vel metire nobis Caecubum H.; prim. V. (Aen. VI, 843-845); ve—aut: nec te, tua funera mater produxi pressive oculos aut vulnera lavi V.; aut—seu: qui aut iaculo incedit melior levibusque sagittis, seu crudo fidit pugnam committere caestu V.; tako tudi aut—aut—ve, vel—vel—aut. — Ponekod stoji namesto drugega aut anakolutsko izražen člen: quasi vero aut concedatur et eadem imbecillitate et inconstantia L. Tubulum fuisse qua... P. Scaevolam; et quasi nihil... intersit Ci. (pričakovali bi aut nihil... intersit), aut pluribus propositionibus iunctis... Interim per partes dissolvitur Q. (tako tudi Lucr. VI, 714 in nasl.); tudi obratno: succedentium autem aliae de communi appellatione... aut de re denominata Q.

Opomba: Zaradi svojega pomena aut praviloma stoji na prvem mestu v stavku ali stavkovnem členu; le pesniki ga ponekod zapostavljajo: qui tandem quibus aut venistis ab oris V., aut culmine tecti turribus aut altis V., incipiam aut hortis... tuis, persequar aut studium linguae Pr., balteus aut fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan.; vendar pa dobimo celo v najboljši prozi zvezi si aut, ut aut (nam. aut si, aut ut): si aut de industria facias..., aut cum rerum obscuritas, non verborum, facit, ut... Ci., postulabant, ut aut referrent ad senatum, aut ut auxilio esset consul civibus suis L.

autant [otɑ̃] adverbe (ravno) toliko, prav toliko, isto

deux fois autant dvakrat toliko
je travaille autant que je peux delam toliko, kot morem
d'autant za toliko
d'autant plus, moins toliko več(bolj), toliko manj
d'autant mieux toliko, tem bolje
je sais autant que vous toliko vem kot vi
autant dire prav tako bi se lahko reklo, lahko se torej reče, to se pravi
autant dire la vérité potem je vseeno, če povem resnico
autant que j'en puis juger kolikor morem presoditi
pour autant zato
autant que je sache kolikor vem
autant que possible kolikor mogoče
il est né autant de garçons que de filles rodilo se je prav toliko dečkov kot deklic
je n'ai pas autant de patience nimam prav toliko potrpljenja
ils sont autant que nous toliko jih je kot nas
c'est un homme mort ou autant vaut to je mrtev človek ali skoraj (mrtev)
autant il est charmant avec elle, autant il est désagréable avec nous kolikor je ljubezniv do nje, je neprijazen do nas
ces objets sont autant de merveilles ti predmeti so prava čuda
autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
autant en emporte le vent (proverbe) to so prazne obljube, prazne besede

autēntico agg. (m pl. -ci) avtentičen, verodostojen, pošten, resničen, izviren:
un documento autentico pristen, avtentičen dokument
è una storia autentica to je resnična zgodba

authentifier, -fiquer [-fje, -fike] verbe transitif overiti, potrditi; (javno) izpričati

un cachet authentifie cette pièce pečat potrjuje to listino

authority [ɔ:ɵɔ́riti] samostalnik (with)
ugled; moč, veljava, oblast; vpliv; pooblaščenje; vir poročil; ugledna oseba, strokovnjak
(tudi množina) oblast, urad

to be in authority, to carry authority imeti oblast
to be without authority ne imeti oblasti, nič ne veljati
on the best authority iz najboljšega vira
full authority pooblastilo
he is no authority on the subject v tej zadevi ni odločilen
set in authority ki ima oblast
to give authority pooblastiti

autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

d'un autre côté z druge strani
de l'autre côté na drugi strani, onkraj
autre part drugje
d'autre part z druge strani, od drugod
de part et d'autre z obeh strani
il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
d'autres fois druge krati, drugače, sicer
l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
en d'autres temps druge krati, sicer
de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
tant d'autres toliko drugih
qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
quelqu'un d'autre nekdo drugi
tout autre vsak drugi
aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
nous autres, nous partons mi gremo
à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
entre autres (choses) med drugim
l'un ... l'autre eden ... drugi
l'un et l'autre eden kot drugi, oba
c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
l'un l'autre eden drugega, med seboj
l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
rien (d')autre nič drugega
marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
il est devenu autre postal je drugačen
autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)

autrement [otrəmɑ̃] adverbe drugače; sicer

autrement dit drugače rečeno
il n'en est pas autrement avec moi z mano ni nič drugače
cela n'est pas autrement utile to ni posebno koristno
ceci est tout autrement important to je mnogo bolj važno
elle est autrement (plus) belle que sa cousine ona je neprimerno lepša kot njena sestrična

avail¹ [əvéil] prehodni glagol & neprehodni glagol
koristiti, pomagati; uporabljati

to avail o.s. of okoristiti se s čim
what avails it? kaj pomaga?
to be availed of rabiti nekaj