Franja

sív gris

siva barva couleur grise, gris moški spol
siva brada barbe grise
siva eminenca éminence grise
sivi lasje cheveux gris
postati siv (lasje) commencer à grisonner, (nebo) devenir gris, grisailler
siva mrena (medicina) cataracte ženski spol
sivo pobarvati peindre en gris
slikati v sivem peindre en grisaille
siva vsakdanjost la grisaille (de la vie) quotidienne
zaradi tega si ne delam sivih las (figurativno) je ne me fais pas de souci à ce sujet, je ne me fais pas de cheveux pour ça, c'est là le moindre de mes soucis
golobje (mišje, pepelnato) siv gris pigeon (souris, cendre)
jekleno siv gris de fer (ali bleuté)
svetlo (temno) siv gris clair (foncé)

sī-ve (sī z enklitičnim ne, stlat. sei-ve, od tod pred soglasniki seu) conj.

I.

1. ali če; klas. le za pogojnimi stavki: Ter., Val. Fl. idr., si media nox est sivest prima vespera Pl., si omnes atomi declinabunt … sive aliae declinabunt Ci., si arborum trunci sive naves essent missae C., si nocte sive luce, si servus sive liber faxit Formula ap. L.; pesn. tudi za okrajšanimi pogojnimi stavki ali drugimi stavki, v katerih je pogoj prikrit: nos convivia … cantamus vacui (= si vacui sumus) sive quid urimur H., qui (= si qui) pedum cursu valet … seu crudo fidit pugnam committere caestu V.

2. ali (zaznamujoč nebistveno, nepomembno razliko): Corn., Q., Plin., Gell., Dig., Cod. I. idr., agros, qui regis Phillipi sive Persae fuerunt Ci., flagitia Democriti sive etiam Leucippi Ci. ep., urbem matri seu novercae relinquit L., Parthus sive Cydon V., prora cubile mihi seu mihi puppis erit Pr., proelio sive naufragio Iust.; popravljajoč = ali mar, marveč, oziroma: eiecto sive emisso Catilinā Ci.; veznik še okrepljen s potius: nuntios seu potius Pegasos Ci., discessu sive potius turpissimā fugā Ci. ep., hoc tempore data est Eumeni Cappadocia sive potius dicta N. —

II. veznik podvojen sive … sive, seu … seu

1. disjunktivno (brez vpliva na naklon) če (ali) … ali če, bodisi da … bodisi da, naj … ali naj, najsi … najsi; pri posameznih pojmih ali … ali: sive tu medicum adhibueris sive non adhibueris Ci., haec (sc. memoria) vero sive a meo sensu post mortem afutura est sive … ad aliquam animi mei partem pertinebit Ci., facilem esse rem, seu maneant seu proficiscantur C., seu quid perfectum non erat seu quid desiderari videbatur C., sive ad tuendam eam (sc. Ambraciam) venirent Aetoli … sive detrectarent certamen L., seu stabit iners seu profluet humor V., sive ad filios pervenisset … sive intercepta esset Cu., seu recte seu pervorse facta sunt Pl., homines nobiles seu recte perperam facere coeperunt Ci., sive casu sive consilio deorum immortalium … ea (sc. pars civitatis Helvetiae) princeps poenas persolvit C., sive praesentiam eius timens sive ira commotus S.; sive (seu) uporabljen večkrat: sive ancillam sive servum sive uxorem sive adulterum seu patrem sive avum videbo Pl., sive deus aliquis sive natura ademerat sive loci situs Ci., sive sacer sive profanus sive privatus esset sive publicus locus N.; sive … sive … sive … sive se nadaljuje z večkratnim si (nam. sive): sive tu vatem sive tu omen audieris sive immolaris sive avem adspexeris; si Chaldaeum, si haruspicem videris; si fulserit, si tonuerit, si … Ci.; tudi izmenjevaje se sive … seu V., O. ali seu … sive L., V., O., Sen. tr., Q.; tako tudi seu quod … sive eo, quod C. in sive (quia) … seu quia L.; pri pesnikih in poklas. piscih celo anakolutne zveze: seu … aut V., vel … seu Pers., sive … vel Veg., sive … sive … vel Fl., sive … an, sive … seu … an: sive fatali vecordia an … ratus T., sive nullam opem providebat … seu taedio ambiquae spei an amore coniugis et liberorum T.; pesn. in neklas. brez sive (seu) v prvem členu: me (sc. vivum) seu corpus spoliatum lumine mavis, redde meis V., tollere seu ponere volt freta H., iuxta periculoso, ficta seu vera promeret T.

2. (redko) vprašalno ali … ali, li … ali: sive eum (sc. hostem) ex paludibus silvisque elicere sive obsidione premere posset C., dubii, seu vivere credant sive extrema pati V.; tako tudi: erravitne viā seu lassa resedit, incertum V.

Opomba: V klas. prozi stoji seu skoraj vedno pred soglasniki.

six [sis; pred soglasnikom si, pred samoglasnikom in samoglasniškim h siz] adjectif šest; masculin šestica; šesti dan v mesecu

six jours masculin pluriel šestdnevne dirke
six places féminin, (automobilisme) šestsedežni avto
chapitre masculin six page féminin six šesto poglavje, šesta stran
Charles Vl (= six) Karel VI.
le six mai, le 6 mai 6. maj
les Six šestero članov evropske gospodarske skupnosti
il est six heures ura je šest
trois fois deux font six trikrat dve je šest

skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

1. saltare; balzare;
skakati od veselja saltare dalla gioia
skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
skočiti iz postelje saltare dal letto
skočiti na tla saltare a terra
skočiti v morje tuffarsi in mare
skakati sonožno saltare a piè pari
skakati kot gams saltare come un camoscio
skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
skakati s padalom saltare col paracadute
skakati s smučmi saltare con gli sci

2. (poskakovati) saltellare

3. avventarsi su:
pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

4. pren. correre:
ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
temperatura skače la temperatura sale e scende

6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
skakati si v lase accapigliarsi
skočiti vstran sfagliare
ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
skočiti v zakonski jarem sposarsi
skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
skakati v vodo tuffarsi

skála (pečina) rocher moški spol , roc moški spol , roche ženski spol , écueil moški spol

eratična skala roche (ali bloc moški spol) erratique
granitna skala rocher de granit(e) (ali granitique)
živa skala roche vive
trden kot skala ferme comme le roc, inébranlable, dur comme fer

skalíti¹ (-ím)

A) perf.

1. intorbidare, offuscare

2. turbare:
skrb skali veselje le preoccupazioni turbano la gioia

B) skalíti se (-ím se) perf. refl.

1. intorbidarsi

2. appannarsi (vetro)

skazíti (-ím)

A) perf. imbruttire, sformare, deformare; straziare; ekst. guastare, rovinare:
bolezen jo je skazila la malattia l'ha imbruttita
skaziti komu veselje guastare le feste a qcn.

B) skazíti se (-ím se) perf. refl. guastarsi, rovinarsi; depravarsi, deformarsi:
v taki družbi se bo fant skazil con questa compagnia il ragazzo si guasterà

ski [ski] masculin smučka; smučanje

à skis na smučeh
bâton masculin de ski, chaussures féminin pluriel de ski smučarska palica, smučarski čevlji
pantalon(fuseau) masculin pour le ski ozke smučarske hlače
moniteur masculin de ski smučarski učitelj
épreuves féminin pluriel de ski smučarske tekme
station féminin de ski smučarski center
ski nautique vodno smučanje
ailer à ski(s), en ski, faire du ski smučati se, gojiti smučanje
attacher, mettre ses skis navezati si smučke
farter ses skis namazati si smučke

skieur, euse [skijœr, öz] masculin, féminin smučar, -rka

skieureuse féminin néophite smučarka začetnica
piste féminin pour skieurs smučišče
le skieur nautique est tiré par un canot automobile vodnega smučarja vleče motorni čoln

sklátiti (-im) perf.

1. agr. abbacchiare, far cadere, abbattere:
sklatiti jabolka abbacchiare le mele
sklatiti sovražno letalo abbattere un aereo nemico

2. pejor. (reči, povedati) dire, raccontare, spararle:
sklatiti velike neumnosti spararle grosse

skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno

3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare

6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene

sklépčen

biti sklepčen avoir atteint le quorum, être en nombre suffisant (pour voter)

skloníti (upogniti) plier, ployer, fléchir

skloniti se nad koga, kaj se pencher sur quelqu'un, quelque chose
skloniti se pod kaj plier sous quelque chose
skloniti glavo nad knjigo pencher la tête sur le livre
skloniti se naprej se pencher en avant

skobčevka samostalnik
1. Melopsittacus undulatus (papiga) ▸ hullámos papagáj
2. zoologija Surnia ulula (sova) ▸ karvalybagoly
Le bradata sova, skobčevka in snežna sova živijo toliko na severu, da njihova razširjenost ne doseže naše male deželice. ▸ Csak a szakállas bagoly, a karvalybagoly és a hóbagoly él annyira északon, hogy az élőhelyük nem terjed ki kicsiny hazánkra.
Sopomenke: skobčja sova

skòk saut moški spol , bond moški spol ; (noga divjadi, pasja) jambe ženski spol , pied moški spol , patte ženski spol

skok v daljavo (v višino, s palico) saut en longueur (en hauteur, à la perche)
smrtni skok saut de la mort, saut périlleux
skok s smučmi, smuški skok saut à (ali en) skis, saut au tremplin
je le (en) skok do tja il n'y a quelqu'un'un pas (d'ici)
priti le za en skok h komu ne faire qu'un saut (ali qu'un bond, qu'une bréve, courte apparition) chez quelqu'un, ne venir que pour un moment chez quelqu'un
tvegati skok v neznano faire le saut dans l'inconnu

skòk salto m

z enim skokom de un salto
v skokih, s skoki a saltos
skok na glavo v vodo salto de cabeza, zambullida f
skok nazaj salto hacia atrás
smrtni skok salto mortal
skok v daljavo (v višino, s palico) (šp) salto de longitud (de altura, de pértiga)
skok čez kozo (konja) salto del potro (del caballo)
je le (en) skok do tja está a dos pasos de aquí
doseči v enem skoku ganar de un salto
priti le za en skok h komu (fig) pasar sólo un momento por casa de alg
tvegati skok v neznano dar un salto en las tinieblas

skoncentrírati (-am)

A) perf. (osredotočiti, nakopičiti) concentrare, accentrare; cumulare:
skoncentrirati industrijo na severu države concentrare l'industria nel nord del Paese
skoncentrirati funkcije cumulare le cariche

B) skoncentrírati se (-am se) perf. refl. concentrarsi

skôraj presque, prés de, tout prés, à peu prés, peu s'en faut (que)

skoraj je padel il a failli (ali il a manqué de) tomber
skoraj bi se bil onesvestil il était prés (ali sur le point) de s'évanouir, il s'en est fallu de peu (ali peu s'en est fallu) qu'il ne s'évanouît

skôraj casi; por poco

skoraj nikoli casi nonca
skoraj dve uri casi dos horas
skoraj le, skoraj edinole casi únicamente
skoraj isto casi lo mismo
skoraj nič casi nada
skoraj bi bil (jaz) padel por poco me caigo, estuve a pique de caer

skováti (skújem) perf.

1. forgiare; coniare:
skovati denar coniare monete
skovati orodje forgiare arnesi

2. pren. forgiare, plasmare:
skovati prijateljstvo, značaj forgiare un'amicizia, il carattere

3. coniare; ekst. accomodare, rabberciare:
skovati izraz, besedo coniare un termine, una parola
skovati govor rabberciare un'allocuzione

4. pren. tessere, tramare:
skovati zaroto tessere le fila di una congiura, tramare una congiura
skovati prevare tessere inganni

5. pren.
skovati dobiček trarre profitto