Franja

písan² (-a -o) adj.

1. multicolore, variopinto, colorato; arlecchino:
pisan prt tovaglia arlecchino

2. pren. svariato, variegato, screziato:
pretepsti koga, da bo ves pisan bastonare uno di santa ragione
bot. pisana kopriva coleus (Coleus hybridis)
zool. pisana penica silvia (Sylvia)
pisan balonček rificolona
pisan marmor mischio
zool. pisana poljarica biacco (Coluber viridiflavus)
zool. pisana vitezovka ligeo (Lygaeus equestris)
pren. pisana zmes mosaico
zool. pisani kolojezičnik discoglosso (Discoglossus pictus)

pískati (-am) | pískniti (-em) imperf., perf.

1. zufolare, suonare il piffero

2. fischiare:
lokomotiva piska la locomotiva fischia
šport. piskati osebno napako fischiare un fallo personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(s čim) tenko piskati stentare, tribolare, vivacchiare
bil je hud, da je kar piskal era fuori di sé dalla rabbia, sbuffava di rabbia
da mi ne piskneš o tem e non fiatare!

písniti

niti pisniti ne ne pas ouvrir la bouche (ali familiarno le bec)
ne da bi pisnil sans dire mot

písniti (-em) perf. fiatare; dire, raccontare:
glej, da nikomur ne pisneš non fiatare!, acqua in bocca!
ves dan ni niti pisnil non ha aperto bocca tutto il giorno

písniti rechistar

niti pisniti ne no abrir el pico; no rechistar
ne da bi pisnil sin rechistar

pisser [pise] verbe intransitif urinirati, vulgairement scati; familier (močnó) puščati, curiti

le réservoir d'eau pisse vodni rezervoar pušča, curi
(populaire) pisser de la copie mnogo (in povprečno) napisati
il y a de quoi pisser je se čemu smejati
laisser pisser le mérinos (figuré) čakati, pustiti, da gredo stvari svojo pot
(populaire) il pleut comme vache qui pisse lije kot iz škafa
c'est comme si on pissait dans un violon to je popolnoma brezplodno delo, brez vsake koristi

pista f

1. šport proga, steza; dirkališče; jahališče:
pista da ballo plesišče

2. aero steza, vzletišče:
pista di lancio lansirna steza

3. sled:
seguire una pista sbagliata iti po napačni sledi

4. elektr. sled (na filmu, magnetofonu ipd.)

pīstor -ōris, m (pīnsere phati) phač, ki pha (tre) žito v možnarju ali ročnem mlinu, od tod

1. mlinar: quom a pistore panem petimus, vinum ex oenopolio, si aes habent, dant mercem Pl., tum pistores scrofipasci qui alunt furfuri[bus] sues Pl., fit Atei Capitonis sententia cocos tum panem lautioribus coquere solitos, pistoresque tantum eos, qui far pisebant, nominatos Plin.

2. (kruho)pek, slaščičar: Ci., Plin. iun., Sen. ph., Mart. idr., tuus pistor bonum facit panem Varr. — Kot Jupitrov vzdevek (Pistor), ker je na Kapitolu obkoljene Rimljane pripravil do tega, da so na Galce, ki so jih oblegali, metali kruh, češ da ga imajo dosti: O., Lact. — Od tod adj. Pīstorēnsis (pīstorēnsis) -e pekarski, pekovski: multis et multigeneribus opus est tibi militibus: primumdum opus est Pistorensibus, eorum sunt aliquot genera Pistorensium Pl. (šalj. natolcevajoč na mesto Pistorium) = „Pekovci“, „Peki“.

píšče (-eta) n

1. pulcino; pollo:
koklja kliče, vali, vodi piščeta la chioccia chiama, cova, guida i pulcini
misli, da mu bodo pečena piščeta v usta letela crede di poter spassarsela senza fatica

2. (ptičji mladič) pulcino

3. pren. (majhen otrok) pulcino

pištóla (-e) f

1. voj. pistola:
avtomatska, strašilna pištola pistola automatica, scacciacani
pištola na bobenček pistola a tamburo
signalna pištola pistola da segnalazione

2. teh.
lakirna pištola pistola a spruzzo
varilna pištola cannello per saldare, saldatore a pistola.

pítānje s vprašanje: obasuti koga -ima; razumjeti pitanje; odgovoriti na postavljeno pitanje; socijalno, žensko, društveno, političko, ekonomsko pitanje; manjinsko pitanje; životno pitanje; škakljivo pitanje kočljivo vprašanje; on to radi sve bez ićijeg -a ne da bi koga kaj vprašal; kad je novac u -u ko gre za denar; naše čvorno pitanje naše najpomembnejše vprašanje; doći pod pitanje = doći u pitanje priti pod vprašaj; praviti iz čega pitanje delati iz česa vprašanje; sudija postavlja optuženome unakrsna -a; istočno pitanje ni do danas nije riješeno; kako ste? - hvala na -u

pítanje (-a) n ingrasso; ingozzamento:
živina za pitanje animali da ingrasso

pitié [pitje] féminin usmiljenje; pomilovanje

pitié! usmiljenje!
sans pitié brez usmiljenja, neusmiljeno
c'est (une) pitié to je žalostno
ce n'est pas la pitié qui l'étouffe (familier) usmiljenje ga ne odlikuje, on ne pozna usmiljenja
à faire pitié zelo slabo, vredno pomilovanja
elle chante à faire pitié ona poje, da se bog usmili
avoir pitié de quelqu'un pomilovati koga; religion usmiliti se koga
faire pitié zbujati usmiljenje
je le prends en pitié on se mi smili
sourire masculin de pitié pomilovalen, pokroviteljski asmeh

pito moški spol piščalka; vrsta okarine; ljudsko cigareta; ameriška španščina pipa

el pito de la fábrica tovarniška sirena
pitos flautos čenče
tocar el pito zapiskati
no se me da un pito (ali tres pitos) to mi je vseeno
no vale un pito ni vredno počenega groša

place¹ [pléis] samostalnik
prostor, kraj, mesto
ekonomija kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina
pogovorno lokal
navtika kraj, pristanišče (place of call pristanišče, kjer ladja pristane)
sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost
matematika decimalno mesto; družbeni položaj, stan
figurativno vzrok, povod
šport tekmovalčevo mesto

place of amusement zabaviščni prostor, zabavišče
place of birth; ali one's native place rojstni kraj
place of employment delovno mesto
place of worship (božji) hram
of this place tukajšnji
in this place tukaj, na tem mestu
at his place pri njem doma
from place to place s kraja v kraj
in all places povsod
in place mestoma, tu pa tam
put yourself in my place postavi se v moj položaj
to find one's place znajti se na pravem mestu
this is not the place for to ni pravo mesto za
it is not my place to do this ni moja stvar to narediti
to put s o. in his place pokazati komu, kje mu je mesto
there is no place for doubt ni vzroka za dvom
to give place to odstopiti mesto, umakniti se komu
ameriško going places uspeti, ogledati si znamenitosti nekega kraja
in place na pravem mestu, primeren
in place of namesto
in the first place predvsem
in the last place nazadnje, končno
to keep s.o. in his place zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domač
to know one's place vedeti, kje je komu mesto
out of place na nepravem mestu, neprimeren, brez službe
to take place goditi se, vršiti se
to take the place of; ali to take s.o.'s place zamenjati koga, nadomeščati koga
take your places sedite na svoja mesta
in the next place potem
there is no place like home preljubo doma, kdor ga ima

placeō -ēre -uī in placitus sum, -itum (indoev. kor. *plek- ali *plaHk- plosk, tolči, tanjšati; prim. gr. πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλακοῦς ploska pogača, stvnem. flah = nem. flach, sl. plosk, let. plakans plitev, plosk, lat. placidus, plācō)

1. všeč(en), po volji biti, ugajati: bonis placere cupiebam Ci., vis et arma satis placebant T. se je zdelo dovolj dobro, placere sibi Pl., Ci., O. biti si všeč = biti zadovoljen s seboj, placuit Kom., privolil sem v to, pritrdil sem, placitus sum ugodil sem: placita es simplicitate tuā O., placens uxor H. všečna, prijetna; pass.: si illa tibi placet, placenda dos quoque est quam dat tibi Pl. mora zadostovati.

2. occ. (na gledališkem odru) ugoditi (ugajati), (po)hvaljen biti: perfeci ut spectarentur: ubi sunt cognitae, placitae sunt Ter., primo actu placeo Ter., admodum placere in tragoediis Ci., Canus choraules mire placens Suet. — Od tod impers. placet -ēre, placuit ali placitum est z dat. personae in brez njega (prim. gr. δοκεῖ μοι)
a) zadovoljen biti: et rei publicae et ipsis placere oportere, si … C., cum primum ei vires suae satis placuissent non dubitabant L., sua cuique satis placebant S.
b) (za)zdeti se komu, za dobro spozna(va)ti ali imeti, imeti kako zamisel, meniti, glasovati za kaj, ljubiti (hoteti) se komu, hoteti kdo kaj, volja koga biti, skleniti: ut doctissimis placuit Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek: si placet Ci. če se ti (nam itd.) ljubi, če te (nas itd.) je volja; še zlasti: si dis placet Ci. če je božja volja, če bog da (včasih iron.). Subj. se izraža α) z inf.: nec mihi quidem ipsi tunc placebat diutius abesse ab rei publicae custodia Ci., maiori parti morari placuit C., placuit verba apud regem facere S., absistere oppugnatione placuit L., non placebat illi orationem inflectere Sen. rh., Veneri placet impares formas atque animos sub iuga aënea mittere H. β) z ACI: duo placet Carneadi esse genera visorum Ci. Karnead meni, placet Stoicis homines hominum causā esse generatos Ci., placuit impigros iuvenes pergere inde rectā ad portam L., hos corripi placitum est T. γ) s finalnim stavkom: ita nobis placitum est, ut ea, quae difficillima essent, potissimum conscriberemus Corn., his placuit, ut tu in Cumanum venires Ci., placitum est, ut in aprico loco considerent Ci., inter nos mane placuerat, ut a notariis verba nostra exciperentur Aug.; s samim cj.: placuit ad hunc primum ferremus aditum Ap.
c) occ. kot držpr. t.t. (o senatu idr.) odrediti (odrejati), (za)ukaz(ov)ati, skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati) (s finalnim stavkom ali ACI): S., C. idr., sic placitum est V., placitum est (sklenilo se je), ut reverteretur Pompeius Ci., senatui placere C. Cassium pro consule provinciam Syriam obtinere Ci., placitum est eandem poenam inrogari T., si hic ordo placere decreverit te ire in exsilium Ci., suggestum adornari placuit L., placitum (sc. est) eandem poenam irrogari quam in Aruseium T., et placuit, ne (sc. consules) imperium longius quam annuum haberent Eutr., post aliquantum nullos fieri placuit Eutr. — Od tod adj. pt. pf. placitus 3

1. všečen, prijeten: locus S., bona O., placito pugnabis amori? V., cultrix placitissima nostri Stat.

2. sklenjen, dogovorjen: placitum componite foedus V.; subst. placitum -ī, n mnenje, odredba, nauk: aliquem ultra placitum laudare V. čez svoje prepričanje = čez mero, placita maiorum T., rhetorum aut philosophorum placita T. (Dial.), quae Graeci vocant dogmata, nobis vel decreta licet appellare vel scita vel placita Sen. ph., philosophiae Sen. ph., medicorum, Babyloniorum Plin.

pláčati (-am) | plačeváti (-újem) perf., imperf.

1. pagare:
drago plačati pagare caro
vnaprej plačati pagare in anticipo
plačati v gotovini pagare a pronta cassa, sulla cavezza
plačati v naravi pagare in natura
plačati ob prejemu blaga pagare alla consegna
plačati v obrokih, z gotovino pagare a rate, in contanti
plačati komu pijačo pagare, offrire da bere a qcn.
Natakar, plačam! Cameriere, il conto!

2. pagare, liquidare, saldare; versare; soddisfare:
plačati carino (za) sdaziare, sdoganare qcs.
plačati dolg soddisfare (a) un debito
plačati račun saldare il conto
plačati menico onorare una cambiale

3. pren. pagare, remunerare:
Bog plačaj Dio (glie)ne rimeriti
pren. plačati z glavo, z življenjem pagare con la vita
pren. to mi boš plačal me la pagherai
pren. plačevati ceho za druge, plačevati tuje grehe pagare per gli altri

plaider [plɛde] verbe intransitif sodno nastopiti (contre quelqu'un proti komu); govoriti, potegovati se (pour quelque chose za kaj); verbe transitif braniti pred sodiščem, zagovarjati

plaider coupable, non coupable priznati se za krivega, nekrivega
plaider la cause de l'accusé govoriti v prid, braniti obtoženca
plaider en faveur de quelqu'un govoriti v prid kake osebe
plaider le faux pour savoir le vrai reči komu kaj, za kar vemo, da je napačno, da bi ga privedli do tega, da bi povedal resnico
l'affaire se plaide demain zadeva se bo obravnavala jutri

plȁkati plȁčēm jokati: plakati nad kim, za kim, od radosti, zbog čega; plakati iza glasa glasno jokati; plače loza; plače na te sva Bosna za tabo žaluje vsa Bosna; plače kao kiša, kao ljuta godina zelo joka; to je bogu plakati to je, da se bogu smili, bog usmili

Planckova dolžina stalna zveza
fizika (fizikalna enota) ▸ Planck-hossz
Planckov čas je čas, ki je potreben, da svetloba prepotuje eno Planckovo dolžino. ▸ Planck-idő az az időtartam, amennyi egy fénysebességgel haladó fotonnak szükséges, hogy Planck-hossz hosszúságú utat megtegyen.