Franja

pacifier [pǽsifaiə] samostalnik
pomirjevalec, mirilec; kar pomirja, pomirjevalno sredstvo
ameriško cucelj, obroček za grizenje

pack² [pæk]

1. prehodni glagol
pakirati, zaviti, zavijati, omotati, zložiti, zlagati; natlačiti, nagnesti, stlačiti, stisniti, stiskati, zmašiti; konservirati; zbrati (porotnike, karte) v svojo korist
tehnično zatesniti zabrtviti; natovoriti (konja), nakladati
ameriško, pogovorno imeti pri sebi, vsebovati
medicina pripraviti zdravilni ovitek

2. neprehodni glagol
natlačiti se, nagnesti se, stisniti se, stiskati se; pripraviti se za pot; zbirati se v trope

packed like sardines stisnjeni kakor sardine v škatli
a packed house popolnoma zasedena hiša
packed with poln česa (npr. avto)
I am packed gotov sem s pakiranjem
ameriško, šport to pack a hard punch močno udariti (boks)
ameriško the book packs a wealth of information knjiga je zelo poučna
to pack s.o. back poslati koga nazaj
to send s.o. packing nagnati, spoditi koga
to pack one's traps odpraviti se na pot
navtika to pack (ali put) on all sails razpeti vsa jadra

pȁcka ž (madž. packazni)
1. packa, udarec s šibo po dlani: nekada se na učiteljevu stolu nalazio i prut za -e
2. šiba: udarati -om po učenikovu dlanu
3. muhalnik, priprava za pobijanje muh: packa za ubijanje muha

packaging [pǽkədžiŋ]

1. samostalnik
paketiranje

2. pridevnik
za paketiranje

packaging machine stroj za paketiranje
packaging line tekoči trak za paketiranje

packer [pǽkə] samostalnik
zavijalec, stroj za zavijanje
ameriško tovarnar konserv

packing-house [pǽkiŋhaus] samostalnik
tovarna lepenke; delavnica za paketiranje

packing-sheet [pǽkiŋši:t] samostalnik
medicina ovitek; grobo platno za zavijanje paketov

packthread [pǽkɵred] samostalnik
vrvica za šivanje vreč

pack up

1. prehodni glagol
pakirati, zaviti, omotati

2. neprehodni glagol
pripraviti se za pot
sleng prenehati delati (stroj), postati neraben, ostareti

Packwagen, der, Eisenbahn vagon za prtljago

pacòlōvka ž past za podgane: zapeti -u nastaviti past podganam

pàčaura ž, pàčāvra ž (t. pačavra, perz.)
1. cunja za pomivanje posode
2. ekspr. cunja, velika snežinka: s drveća padaju -e snijega
3. ekspr. brezpomemben član kolektiva

pàčinjāk m račják, hlevček za race

pad¹ [pæd] samostalnik
blazina, blazinica, svitek
šport nanožnica, golenica, varovalna podloga (pri obleki za hockey itd.); pisalni blok (writing pad)
šapa, taca (zajca, lisice), blazinica na šapi
ameriško list vodne lilije
aeronavtika rampa za segrevanje motorjev, startna ravnina, ploskev za izstrelitev rakete
ameriško podkupnina (izsiljevalcem); košarica (kot mera za sadje)

electrically-heated pad električna grelna blazina

padding [pǽdiŋ] samostalnik
blazinjenje, vatiranje, polnjenje, material za polnjenje
figurativno nebistven del govora ali knjige, prazne besede
tehnično grundiranje (tkanine)

paddle¹ [pædl] samostalnik
kratko veslo, lopatica, veslanje s takim veslom; lopata na kolesu, kolo (parnika, mlinsko); loputa (pri zapornici); lopatica za čiščenje lemeža pri plugu; perača, trepalnik
zoologija noga plovcev

paddock [padɔk] masculin ograda na travniku za kobile in žrebeta; (na hipodromu) ograda, rezervirana za ročno vódenje konj; populaire postelja

paddy-wagon [pǽdiwægən] samostalnik
ameriško, sleng policijska marica; zaprt avto za norce

paenitet (slabše poenitet) -ēre -uit (paene)

I. impers.

1. premalo biti, ne biti po volji komu, ne biti po godu komu, ne biti všeč, ne ugajati komu, nezadovoljen biti kdo s čim, nad čim, jeziti koga, mrziti komu, za malo se zdeti komu, odpor imeti kdo do česa, žal biti komu česa, komu za kaj, zaradi česa, (po)kesati se kdo česa; abs.: O., Prud., erravit, paenitet Ci. kesa se; z gen. rei: Vell., aetatis maxime paenitebat L. najbolj mu je bilo žal zaradi mladosti; z acc. personae: solet Dionysium, cum aliquid furiose fecit, paenitere Ci.; z acc. personae in nom. pron. n.: nihil sane esset, quod nos paeniteret Ci., id me paenitet Gell.; nav. z acc. personae in gen. rei: Pl., N., Vell., Phinea belli paenitet O., si Caesarem beneficii sui paeniteret Ci., meorum factorum numquam paenitebit Ci.; z inf.: Sen. rh., ut fortiter fecisse paeniteat Ci.; z acc. personae in inf.: non paenitet me vixisse Ci.; z ACI: ut eum paeniteat se tali virtute fuisse Ci., paenitet in postremum diem dilatum (sc. esse) certamen L.; s kavzalnim stavkom: Plin., Q. (Decl.), paenitet enim, quod … deduxisti L., Quintum paenitet, quod animum tuum offendit Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., is probus (sc. est), quem paenitet, quam probus sit et frugi bonae Pl., quod, a senatu quanti fiam, minime me paenitet Ci.

2. (z nikalnico) ugajati, zadostovati, po volji biti komu, biti pri volji, zadovoljen biti: minime paenitere se virium suorum L. da jim povsem zadostujejo njihove moči, da so povsem zadovoljni s svojimi močmi, me haud paenitet earum sententiae esse L. rad se pridružujem mnenju, neque me paenitet causam A. Cluentii defendere Ci. rad zagovarjam, me haec condicio nunc non paenitet Pl. nisem nezadovoljen. —

II. personalno ne odobravati, obžalovati, kesati se; abs.: Vulg., si paenitere possim L., optimus est portus paenitenti mutatio consilii Ci., Athenienses primi paenitere coeperunt Iust., paeniturus S., tanta vis fuit paenitendi Ci. kesanja, paenitendo Ci. s kesom (kesanjem), valde ego ipsi paenitendum puto Ci. zelo se bo pač kesal; non ali haud paenitendus 3 ki ga ne gre zavreči (zaničevati), priznanja vreden: Gell., Ap., haud paenitendus magister L.; z gen. rei: paenitens consilii S., p. dimissi Demetrii Iust.; z acc. pron. n.: sapientis est nihil, quod paenitere possit, facere Ci. česar bi se mogel kesati; tudi: non vult paenitere a fornicatione sua Vell.

paenulārium -iī, m (paenula) tok, etui, vreča za shranjevanje plaščev: Nov. ap. Non.