Franja

attempt² [ətém(p)t] prehodni glagol
poskusiti, poskušati; lotiti se; prizadevati si; napasti

to attempt the life of s.o. izvršiti atentat na koga
don't attempt it! ne drzni si!

attend [əténd]

1. prehodni glagol (to)
paziti; postreči, skrbeti; spremljati; zdraviti; obiskovati; odgovoriti (na pismo); izvršiti (naročilo)

2. neprehodni glagol
biti prisoten, udeležiti se; redno zahajati; paziti; zasledovati; spremljati; uslišati

to attend to the door (ali bell) iti odpret vrata
it is attended by danger je nevarno
to attend to one's duties vršiti svojo dolžnost
the house was poorly attended gledališče je bilo na pol prazno
to attend school hoditi v šolo
to attend upon s.o. dvoriti komu, spremljati koga, skrbeti za koga
to attend to s.o. paziti na koga

attendance [əténdəns] samostalnik
pozornost; postrežba; pripravljenost; obisk, spremstvo; občinstvo, poslušalci, navzoči

to be in attendance at prisostvovati čemu
medical attendance zdravljenje
to dance attendance on s.o. vrteti se okoli koga; dvoriti komu
in attendance v službi, dežurni
hours of attendance uradne ure
attendance is included postrežba je vračunana
lady in attendance dvorna dama
attendance list seznam navzočih

attendre* [atɑ̃dr] verbe transitif čakati, pričakovati, familier nestrpno čakati (après quelqu'un koga)

attendre après quelque chose potrebovati kaj
s'attendre à quelque chose nadejati se česa, računati s čim, pričakovati kaj
attendre l'autobus sous la pluie čakati na avtobus v dežju
attendre l'occasion favorable čakati na ugodno priliko
aller attendre quelqu'un à la gare iti po koga na postajo
(se) faire attendre pustiti (se) čakati
il se fait attendre dolgo ga ni
attendre beaucoup de quelqu'un mnogo od koga pričakovati, mnogo si od njega obljubljati
attendez (donc)! trenutek! poslušajte (no, vendar)!
attendez-vous-y! zanesite se na to!
on peut s'attendre à tout vse lahko pričakujemo
le résultat ne se fit pas attendre posledice niso izostale
j'attends que ça soit fini čakam, da bo tega konec
je n'attends pas après votre aide ne potrebujem vaše pomoči, ne čakam na vašo pomoč
je m'attendais un peu à vous voir malo sem pričakoval, računal s tem, da vas bom videl

attēnere^*

A) v. intr. (pres. attēngo) zadevati, tikati se:
tutto ciò non mi attiene vse to se me ne tiče

B) ➞ attēnersi v. rifl. (pres. mi attēngo) držati se, ravnati se (po):
attenersi alle regole držati se pravil

attention¹ [əténšən] samostalnik
pozornost; oskrba, nega, negovanje
množina dvorjenje
vojska pozor

to call (ali draw) attention to opozoriti na kaj
to give (ali pay) attention to paziti na kaj, upoštevati, uvaževati kaj
to attract attention pritegniti pozornost
to rivet one's attention to osredotočiti se na kaj
vojska to stand at attention v pozoru stati
to be all attention pazljivo poslušati, napenjati ušesa

attention [atɑ̃sjɔ̃] féminin pazljivost, pozornost

attention! pozor!
appeler, retenir l'attention sur quelque chose opozoriti na kaj
avoir des attentions pour quelqu'un biti pozoren, ustrežljiv do koga
faire attention à paziti na
faire un effort d'attention zelo, napeto paziti
cela mérite attention to je vredno pozornosti
attirer l' attention sur quelque chose pritegniti pozornost na kaj, opozoriti na kaj

attentive [əténtiv] pridevnik (attentively prislov) (to na)
pozoren, pazljiv; skrben, uslužen, vljuden

attester [atɛste] verbe transitif potrditi, izpričati, pričati o, dokazovati; za pričo (po)klicati

j'atteste les dieux que, de ... bog mi je priča, da ...
attester sous (la foi du) serment pod prisego izpovedati, izpričati
c'est un fait artesté to je dokazano dejstvo

attic [ǽtik] samostalnik
podstrešnica, mansarda
množina podstrešje

to have rats in the attic biti nekoliko nor, ne biti pri pravi, imeti eno kolesce preveč

Atticus 3, adv. -ē (Ἀττικός)

1. atiški, atenski: ager Pl., Athenae Ci. idr., terra L., Gell. ali regio Hyg., Plin. = Attica (gl. v nadalj.), fines H., civis Attica Pl., Ter., paelex Mart. ali volucris Pr. (= Philomela), virgo (= canēphoros) H., anus Q., Plin. iun. starka, oves Varr., mel Col., Plin. ali mella O., Mart. ali apis O. z atiškega Himeta, tetrachmum Atticorum ali (sinkop.) Atticûm... milia L., columnae Plin., fides (preg.) Vell. = iskrena in trdna; Atticē -ēs, adj. f atiška: philosophia Varr., ochra, quae Attice nominatur Cels. Od tod subst.
a) Attica -ae, f (sc. regio ali terra): Ci. idr., v gr. obl. Atticē -ēs, f (Ἀττική, sc. γῆ): Varr. Atika, najslavnejša gr. pokrajina v Heladi z glavnim mestom Atenami.
b) Atticus -ī, m (Ἀττικός) Atičan, Atenec: Ter.; nav. pl. Atticī -ōrum, m Atičani, Atenci: Ci. idr.

2. pren. (glede na višjo izobrazbo, umetnost, znanost, poseb. govorništvo) atiški, atenski = olikan, ličen, uglajen, umeten, tenek: logi Pl., Atticarum Musarum scriptores Varr. fr., stilus Ci. preprosti (naspr. azijski = naduti, nabuhli), tako tudi genus dicendi, oratores Ci. (naspr. Asiatici), Attice dicere Ci., Q. ali Attice loqui Q., Attice pressi oratores Q., Atticae aures Ci. tenka, občutljiva, Att. lepos Mart., sapor, sententiae Q.; subst. Atticum quid sit, discant Ci. uglajeno atiško izražanje; Atticī -ōrum, m (preprosti) atiški govorniki (naspr. Asiani): Ci., Q. — Kot pridevek Atticus -ī, m Atik (Atiški),
a) T. Pomponius Att. Tit Pomponij Atik, rim. vitez (roj. l. 109, umrl l. 32), izredno izobražen mož, ki je duhovno in materialno pospeševal rim. slovstvo; prijatelj Cicerona, Hortenzija, Ovidija idr.; pridevek Atticus so mu vzdeli deloma zato, ker je dolgo živel v Atenah in si pridobil za to mesto mnogo zaslug, deloma pa zaradi njegove atiške izobrazbe: Ci., N., Sen. ph., Plin. Njegova hči Caecilia Cecilija se je po njem imenovala Attica -ae, f ali Atticula -ae, f Atika, Atikula: Ci. ep.
b) Antonius Att. Antonij Atik, lat. retor: Sen. rh.
c) Vipstanius Att. Vipstanij Atik: Sen. rh.

attingō (adtingō) -ere -tigī -tāctum (ad in tangere)

1. dotakniti (dotikati) se koga, česa, (p)otipa(va)ti: mento summam aquam attingens (Tantalus) Ci. poet., digito se caelum attigisse putat aliquis Ci. ep. komu se zdi, da je na pol v nebesih, potestne detrudi quisquam, qui non attingitur? Ci., prius, quam murum aries attigisset C., prioribus pedibus plane terram att. N. (o konju), manum complexus pulsum venarum attigit (medicus) T., venam att. Gell.; pren.: aliquid extremis, ut dicitur, digitis att. Ci. le površno ukvarjati se s čim, invitus ea tamquam vulnera attingo L.; pesn.: res gerere... attingit solium Iovis H. sega do Jupitrovega prestola = krajša pot do nesmrtnosti; occ. (do)takniti se česa =
a) vzeti si kaj, prilastiti si kaj: Tetigin' tui quidquam? Si attigisses, ferres infortunium Ter., num pecuniam publicam attigit Ci., ex eo fano nihil attigit Ci., nihil attigit nisi arma N.
b) (kake svetinje) dotakniti se: hunc Cupidinem (Kupidovega kipa), quod erat consecratus, non attigit Ci., nemo ausus est illud signum attingere Ci.
c) udariti, suniti, dregniti; lotiti se koga, napasti; zadeti na koga, naleteti na koga, zalotiti koga: ne sis me uno digiti attigeris Pl., si illam digito attigerit uno Ter., si digito quem attigisset, poenam dedisset Ci., si Vestinus attingeretur L. ko bi Vestina napadli, nullis atactus telis Sil. zadet, ranjen, cubicularios eius att. Suet., Sulla, quem primum hostes attigerant S. na katerega so bili... naleteli; pesn.: si te his attigerit terris Aurora morantem V. če te... zaloti.
č) dotakniti (dotikati) se ženske (evfem. o spolni ljubezni): Cat., Tib., nocte illa prima virginem non attigit Ter., ut quamque attigeris, fabula turpis eris O., Venerem seram att. O. pozno ljubezen gojiti.
d) dotakniti se jedi, pokusiti, užiti, jesti, žreti: noluerunt feris corpus obicere, ne bestiis quoque, quae tantum scelus (pošast) attigissent, immanioribus uteremur Ci., nulla... quadrupes... graminis attigit herbam V., at illa... nullos attingere cibos T.; pren.: philosophiae studia ne primoribus quidem labris att. Ci. niti površno ne poprijeti se...

2. pren.
a) priti do kakega kraja, dospeti kam, stopiti (stopati) kam: Siciliam Ci., N., Asiam Ci. ep., Britanniam C., Eutr., simulac me Dyrrhachium attigisse audivit Ci., cum nondum huius loci auctoritatem attingere auderem Ci. stopiti na to častito mesto, forum non att. Ci. ne hoditi na forum, att. planitiem C., arva, proram V., Maenalon O., locos saltuosos T.; pesn.: att. lumina V. doseči luč življenja, priti na svet, beli dan zagledati, arces igneas H. doseči božje časti.
b) (o krajinah in narodih) (do)tikati se česa, mejiti s čim, na kaj, mejašiti: per Cappadociae regionem eam, quae Ciliciam attingeret Ci. ep., (Gallia) attingit etiam ab Sequanis et Helvetiis flumen Rhenum C., eorum fines Nervii attingebant C.; tako tudi: (stomachus) utraque ex parte tosillas attingens Ci.; z ad: quā ad fluvium attingit Mel.; abs.: cuius modi loci attingant Corn.
c) (o vesteh) priti do koga, dospeti do koga: quod ab illoc (me) attigisset nuntius Pl., quem simulac Romam venisse mihi aures attigit nuntius Varr. ap. Non.; (o duševnem stanju in doživetjih) zade(va)ti, doleteti koga, lotiti se koga, preiti (prehajati) koga: ne quae me illius temporis invidia attingeret Ci. ep., antequam voluptas aut dolor attigerit Ci., ut eum non attingat aegritudo Ci., erant pauci, quos ea infamia attingeret L., si quid eam humanitus attigisset Ap. ko bi jo bilo zadelo kaj človeškega = ko bi bila umrla.
č) v zvezi biti s kom, s čim, imeti opraviti s kom, s čim, spadati h komu, k čemu, brigati koga, zadevati koga, tikati se koga, doseči (dosegati) koga, kaj: quae (civitates) cum officiis, fide, vetustate, tum etiam cognatione populi Romani nomen attingunt Ci., non magis attingere nomen legis, quam si... Ci. prav tako malo biti v zvezi z besedo „zakon“, kakor ko bi..., cum animal... quatenus quidquid se attingat ad seque pertineat, perspicere coepit Ci., attingit animi naturam corporis similitudo Ci. telo je podobno duši, iste (labor) nec attingit deum nec... Ci. niti nič ne briga boga, aliquid ne suspicione quidem att. Ci. niti s sumničenjem ne doseči = niti približno ne uganiti, ut quisque te... necessitudine aliqua attingebat Ci., att. aliquem sanguine Plin. iun. biti s kom v sorodu po krvi, paucis ut rem ipsam attigit Pl. kako je z malo besedami zadela stvar.
d) kako starost doseči = doživeti, učakati jo: senectutis aetatem Col., septuagenariam aetatem Eutr.
e) lotiti se česa, poskusiti (poskušati) kaj, poskusiti (poskušati) se v čem, ukvarjati, pečati se s čim: rem publicam Ci. ep., rem militarem Ci., C., bellum S., arma L., Graecas litteras Ci., librum strictim Ci. ep. le površno pogledati, volumina Plin., orationes Ci. ukvarjati se s pisanjem govorov, poëticen N. ali poëticam Suet., studia non leviter Suet., gaudia Pr. uživati.
f) (v govoru) dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati) kaj, besedo napeljati na kaj, razpravljati o čem: quae praeteriri non poterant, ea leviter attigi Ci., quem (Chrysogonum) simul atque attigi, statim homo se erexit Ci., singillatim unamquamque rem att. Ci., aliquid perquam breviter perstringere atque attingere Ci., att. reges N., si tantummodo summas (res) attigero N., aliquid summatim att. Lucr., Q., gentīs, quibuscum nobis bellum aut amicitia fuit, attingere S., aut Transpadanus, ut meos quoque attingam Cat., aliquid breviter att. Corn., Suet., aliquid leviter in transitu att. Q., quos paucis attigi Aur.

attirer [atire] verbe transitif privlačiti, pritegniti; (z)vabiti; potegniti za seboj

s'attirer nakopati si; dobiti
l'aimant attire le fer magnet privlači železo
cette conduite lui attirera des ennuis to vedenje mu bo nakopalo nevšečnosti
elle s'est attiré des reproches nakopala si je očitke
attirer l'attention sur pritegniti pozornost na
attirer quelqu'un par des caresses prilizovati se komu
attirer tous les cœurs osvojiti vsa srca
attirer quelqu'un par des promesses vabiti, mamiti koga z obljubami
un malheur en attire un autre (proverbe) nesreča redko sama pride

attitude [ǽtitju:d] samostalnik
drža, vedenje, zadržanje

attitude of mind razpoloženje
to strike an attitude nenaravno se obnašati, spakovati se

attributable [ətríbjutəbl] pridevnik (attributably prislov) (to)
pripisen, pripisljiv, prisodljiv

attribute² [ətríbju:t] prehodni glagol (to)
pripisati, pripisovati, prišteti, prištevati; prisoditi, prisojati

attribution [-büsjɔ̃] féminin do-, podelitev; juridique (pred)pravica; pooblastilo; pluriel kompetence, službena oblast; področje pristojnosti (du maire župana)

attribution d'un prix podelitev nagrade
attribution d'un rôle à un acteur dodelitev vloge igralcu
attribution d'un appartement dodelitev stanovanja
cela sort de mes attributions za to nisem pristojen
cela n'entre pas dans ses attributions to ne spada v njegovo kompetenco

attribuzione f

1. pripisovanje:
quadro di attribuzione incerta slika neznanega avtorja

2. dodelitev:
l'attribuzione di un premio dodelitev nagrade

3.
attribuzioni pl. pristojnost, uradno področje:
tutto questo non entra nelle sue attribuzioni vse to je izven njegovih pristojnosti, ni v njegovi pristojnosti

attune [ətjú:n] prehodni glagol (to s)
uglasiti, uglašati; prilagoditi, prilagajati

auction¹ [ɔ́:kšən] samostalnik
dražba, licitacija, javna razprodaja

Dutch auction dražba, na kateri postavijo najvišjo ceno in postopoma popuščajo
to sell by auction prodajati na dražbi, licitirati
mock auction navidezna dražba
to put up for auction ponuditi v prodajo na dražbi