Franja

singe [sɛ̃ž] masculin opica (tudi figuré); familier opičji obraz; grd človek, grda oseba; šef, »stari«; figuré posnemovalec, oponašalec; militaire, populaire meso iz konserv

une boîte de singe konserva z mesom
être agile, malin comme un singe biti gibčen, poreden (zloben) kot opica
faire le singe spakovati se
payer en monnaie de singe imeti upnike za norca, plačati jim s praznimi obljubami
on n'apprend pas à un singe à faire la grimace ne boš učil zvijač človeka, ki jih ima polno za ušesi

single¹ [siŋgl] pridevnik
posamezen, poedin; enojen; samski, neporočen; sam, osamljen, zase živeč; brez tuje pomoči, sam, nespremljan; samo za enega (postelja); enosmeren (vozovnica); enkraten, edinstven; preprost, enostaven; polten, iskren; dosleden
šport z enim igralcem na vsaki strani, single

of a single beauty enkratne, edinstvene lepote
single bed postelja za eno osebo
single blessedness fantovstvo, blaženi samski stan
single broth sleng pivo
single combat dvoboj
single court teniško igrišče za single igre
single eye figurativno predanost samo enemu cilju, enostranost
single eye-glass monokel, enoočnik
single file kolona po eden
single flower cvet, ki raste sam na steblu, ki ima enojno čašo
single game igra, ki jo igra samo en igralec na vsaki strani, igra posameznikov
single heart prostodušnost
single life samsko življenje (stan); samotarsko življenje
single line enotirna proga
single man samski moški, samec
single parts posamezni deli
single payment ekonomija enkratno plačilo
single room soba z eno posteljo, samska soba
with single purpose vztrajno zasledujoč le en cilj (namen)
single woman samska ženska, samka
book-keeping by single entry enostavno knjigovodstvo
to have a single aim in view imeti en sam cilj v vidu
to have a single eye for imeti smisel le za, misliti le na
I had to fight single moral sem se sam boriti
to live single samsko živeti, v celibatu
single mistake would spoil it all ena sama napaka bi vse pokvarila
to remain single ostati samski(a), ne se poročiti
I speak it with a single heart to govorim z vso iskrenostjo

singulāris -e, adv. singulāriter (singulī)

1. posamezen, poedin, posamičen: singularis homo privatus Ci., ne singulari quidem umquam homini eo tempore anni semitae patuerant C., hostes … ubi ex litore aliquos singulares ex navi egredientes conspexerant C., hircus, qui singularis natus sit (= gr. μονογενής) Plin. edinorojen, singularis deus Lact. edinoustvarjeni, edini, herba singularis Plin. (naspr. fruticosa), ratis Sen. tr., syllabae Gell., inter se singilariter apta Lucr., a iuventa singilariter sedens Paul. Nol. posebej, ločeno, stran.

2. enega samega se tičoč, enemu samemu pripadajoč, poseben (naspr. communis): sunt quaedam in te singularia (le tebi lastne stvari) … quaedam tibi cum multis communia Ci., singulare imperium Ci. ali singularis potentia N. samovlada(nje), samodrštvo, odium Ci. zasebno sovraštvo (naspr. communis invidia), beneficium Ci. ep. (naspr. commune officium civium) Ci., proelium Aus., certamen Eutr. ali pugna Macr. posamični boj, boj (enega) moža proti (enemu) možu = dvoboj.

3. (o krajih) ločen, posebej, osamljen, izoliran: locus Suet.

4. occ.
a) kot gram. t.t. edninski, singularen, na ednino (singular) se nanašajoč: res singularis Varr. ednina (naspr. multitudo množina), casus singularis Varr., singularis nominativus, genetivus Q., numerus Q. ednina, singulariter dicere Gell., Ambr. edninsko, v ednini (naspr. pluraliter), pluralia singulariter efferuntur Q., singulariter scriptum sit Dig. Subst. singulāris -is, m (sc. numerus) ednina, singular: alii dicunt in singulari „hac ovi“, alii „hac ove“ Varr.; v istem pomenu tudi singulāre -is, n: pleraque, quae ex multitudine cum transeunt in singulare, difficulter efferuntur ore Varr., cum dico „vultūs hominis“ pro vultu, dico pluraliter, quod singulare est Q.
b) subst. singulārēs -ium, m „posamezni konjeniki“ = konjeniška vojaška elita, telesni stražarji na konjih, tudi jezdeči vojaški sli (odposlanci), jezdeče ordonance, tudi vojaška policija na konjih α) v cesarskem spremstvu: ala singularium T. β) v uradu prefektov za pošiljanje v province: Cod. I.

5. pren.
a) poseben = vsebujoč izjemo od splošnih pravnih načel: ius Icti.
b) poseben = tak, ki mu ni enakega, značilen, karakterističen, tipičen, nenavaden, izreden, izjemen, odličen, izbran, izboren, izvrsten: ingenio atque animo singulares Q., Cato summus et singularis vir Ci., vir singularis perfectusque undique Q., s. adulescens Plin. iun.; o neživih subj.: opera, studium Ci., dicendum est enim de Pompei singulari eximiaque virtute Ci., Caesari honores singulares et immortales decrevistis Ci., quid tam singulare quam ut ex senatus consulto legibus solutus consul ante fieret, quam ullum alium magistratum capere licuisset? Ci., quarum virtutis opinio est singularis C., singularis fides N., Iust., prudentia N., singulari fuit industriā N.; adv.: quem ego singulariter dilexissem Ci., singulariter et miror et diligo Plin. iun., singulariter amo Plin. iun.; occ. (v negativnem pomenu) brezprimeren, zelo velik, hud, nezaslišan, izjemen, nečúven: singularis et nefaria crudelitas C., crudelitas, impudentia, nequitia Ci., homo singulari cupiditate, audacia, scelere praeditus Ci.

singularité [sɛ̃gülarite] féminin posebnost, nenavadnost; ekscentričnost, čudnost

singularité d'une mode ekscentričnost (neke) mode
elle a le goût de la singularité ona ima okus za to, kar je nenavadno

singulus 3 (iz indoev. kor. *sem- (prim. semel, sim-plex) ter sufiksov -go- in -lo-s) sg. predklas. in poznolat., klas. le pl. singulī -ae -a

1. num. distributivum po en, po eden, (vsak) posamezen, posamičen, vsak, vsakteri, vsak posebej, vsakemu enega (eno) itd.: nummo singulo multabatur Gell.; v pl.: Pl., Ca., Varr. idr., describebat censores binos in singulas civitates Ci., in singulis rebus eiusmodi materies est, ut dies singulos possim consumere Ci. za vsako (po) en dan, legiones singulas posuit Brundisii, Tarenti … Ci. eno legijo v Brundizij(u), eno v Tarent(u) … , quod efficitur singulis diebus et noctibus Ci., quos (sc. pedites) ex omni copia singuli (sc. equites) singulos (sc. pedites) … delegerant C. ki si jih je (bil) … vsak konjenik izbral (po) enega, centurionibus singulae naves erant attributae C. vsakemu centurionu ena ladja, in viduitate relictae filiae singulos filios parvos habentes L. vsaka enega, singulis in singulas decurias creatis L., in dies singulos Ci. od dne do dne, vsak dan, in annos singulos Ci., C. (za) vsako leto, in mensīs singulos N. (za) vsak mesec.

2. z oslabelim distributivnim pomenom
a) posamezen, poedin, posamičen, edin, en sam, eden (drug) za drugim (naspr. bini, ambo, duo, universi): singulum vestigium Pl., semel unum singulum est Varr. enkrat ena je ena, singulo semper numero dicenda sunt Gell. v ednini; (po M. so edninske zveze kot npr. singulus vir, singula mulier, singulum scrinium nenavadne); v pl.: ut conquisitores singuli in subselia eant per totam caveam Pl., obtemperare debet populus rationi, nos singuli populo Varr., honestius eum (sc. agrum) vos universi quam singuli possideretis Ci., senatoribus singulis plausus est datus Ci. vsakokrat, ko je kateri prišel, refert, qui audiant, frequentes an pauci an singuli Ci., singuli carri C. eden (drug) za drugim, singulas turmas circumire S., universis nequamquam par, adversus singulos ferox L., oculi vel ambo vel singuli Cels., quadrageni singuli Col. enainštirideset, omnibus perire, quod singulae amitterent Sen. ph.,
b) sam = brez družbe: numquam sumus singuli Sen. ph., meliores erimus singuli Sen. ph.

sinhronizácija synchronisation ženski spol ; (filma) (post)synchronisation ženski spol , doublage moški spol

sinhronizacija slik z zvokom synchronisation des images avec le son
sinhronizacija dveh stenskih ur synchronisation de deux pendules
dobra (slaba) sinhronizacija bonne (mauvaise) synchronisation

sinister -tra -trum, adv. -ē (beseda etim. ni pojasnjena (fonetično iz *s^onistros), morda iz indoev. kor. *sen- doseči cilj, uspeti, zmagati, dobiti; prim. skr. sánīyān koristen, ugoden, sanṓti pridobljen, dosežen, gr. ἄνῡμι, ἀνύω dokončati, dovršiti)

1. levi (naspr. dexter): Ph., Suet., manus, pes Q., gerens … dextra manu clavam, sinistra copulam N., a sinistra parte C. na levi strani, sinistrum cornu Ter., C., sinistrae alae equites S., ripa H., oculus Plin. iun., sinister abiit O. na levo. Komp.: sinisterior rota O. preveč na levo skrenjeno (obrnjeno, zavivše, idoče) kolo; sicer ima komp. večinoma pomen pozitiva: sinisterior pars Varr., dexterius et sinisterius cornu Galba in Ci. ep., sinisterior mamma Cels., sinisterior funalis equus, sinisterius brachium Suet. Superl. sinistimus 3 (nasp. dextimus) po Prisc. in Fest. — Od tod subst.
a) sinistra -ae, f (sc. manus) leva roka, levica (naspr. dextra): Q., Suet., neque sinistrā impeditā satis commode pugnare poterant C., onus fuit baculum sinistrae O., bonam dextram (sc. za napad), malam sinistram (sc. za obrambo) habere Afer ap. Q.; levica, uporabljana pri kraji: natae ad furta sinistrae O.; od tod o tatovih pomagačih: Porci et Socration, duae sinistrae Pisonis scabies famesque mundi Cat.; meton. = leva (stran): ad sinistram Pl. = sub sinistra C. = a sinistra Ci., S. na levi (strani), na levo; adv. abl. sinistrā na (ob) levi (strani): S., supra infra, dextrā, sinistrā Ci., miles dextrā ac sinistrā muro tectus C. z desne in leve (strani); sinistrā z acc. na (ob) levi (strani): dextrā ac sinistrā fornicem Fest.
b) sinistrum -ī, n leva (stran); le s praep.: in sinistrum, a sinistro Q.
c) sinistrī -ōrum, m (sc. milites) vojaki levega krila, levo krilo bojne razvrstitve (naspr. dextra pars): sinistris … additae vires L.

2. metaf.
a) neroden, nespreten, napačen: liberalitas Cat., mores V., instituta (sc. Iudaeorum), interpretatio T., natura Cu., Ph.
b) neugoden, nesrečen, zlokoben, zlovešč, nenaklonjen, hud, slab, zloben, zoprn, zèl, zlovoljen, hudovoljen, odvraten: signa O., cecini Curios fratres … pugnamque sinistram Cannensem Pr., arboribus satisque Notus pecorique sinister V., monita sinistra V., sermones sinistri Plin. iun., Marcellum insimulabant sinistros de Tiberio sermones habuisse T., sinistrum lenti itineris rumorem prospero proelio verterat T., sinistra fama Iuv. slab glas, eo de homine sinistra in urbe fama T. ta človek je bil … na slabem glasu; toda: sinistra ex urbe fama T. zli glasovi, zle govorice iz mesta; sinistro pede proficisci Ap. = ob nesrečni uri, derisum semel exceptumque sinistre H., caedes sinistre accepta T., de festinatione Primi ac Vari sinistre … rescripsere T., porro non tam sinistre constitutum est, ut … Plin. iun. tudi še nismo tako na slabem; z gen.: fidei sinister Sil. ne držeč dane besede, nezvest dani besedi, figamož; subst. sinistrum -ī, n zlo, hudo, nesreča: si qua (sc. matrona) est studiosa sinistri O., za hudim težeča, zlo prinašajoča, hudonosna.

3. occ. kot t.t. relig. besednjaka
a) pri Grkih, ki so pri daritvah gledali proti severu in so imeli vzhod na desni strani = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlokoben, zlovešč, neugoden, slab, grozeč: omen O., avibus sinistris O. = ob nesrečni uri; v enakem pomenu občasno tudi pri Rimljanih: cur autem ea comitia non habuisti? an quin tribunus plebis sinistrum fulmen nuntiabat? Ci., auspicia Val. Max.
b) pri Rimljanih, pri katerih je bil avgur, ki je opazoval znamenja, obrnjen proti jugu in je torej imel vzhod na levi = srečo naznanjajoč, srečen, blagonosen, ugoden, naklonjen: nobis sinistra, Graiis et barbaris dextra meliora videntur Ci., sinistra avis Pl., cornix V., tonitrus sinistri O., sinister volatus avium Plin. iun.

sinistre [sinistrə] adjectif nesrečo znaneč, zlovešč; usoden; nesrečen; mračen, temačen; hudoben, zli, zločinski; masculin nesrečen primer, nesreča, nezgoda; katastrofa; škoda (po požaru, toči ipd.); izguba

sinistres prophéties féminin pluriel zlovešče prerokbe
paysage masculin sinistre žalostna, turobna pokrajina
le sinistre a fait des morts katastrofa je zahtevala smrtne žrtve
les pompiers ont maîtrisé le sinistre gasilci so obvladali požar
on n'a pas encore évalué l'importance du sinistre niso še ocenili obsega škode

sinód

sveti sinod (najvišja pravoslavna oblast) le saint-synode

sinueux, euse [sinɥö, z] adjectif vijugast, krivuljast, skrivljen

le cours sinueux de la Seine vijugasti tok Sene
rues féminin pluriel sinueuses vijugaste ulice

sípati (-am)

A) imperf.

1. versare

2. spargere, cospargere:
sipati cesto s peskom spargere la sabbia per la strada
sipati prašek na rano cospargere la ferita di polverina

3. disperdere, sparpagliare, seminare; vomitare, spruzzare:
vse naokoli strojnice sipajo ogenj le mitragliatrici vomitano fuoco tutt'intorno
sipal je žaljivke na vse strani vomitava ingiurie dappertutto

4. piovigginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sipati pesek v oči gettare fumo negli occhi
sipati denar sperperare, scialacquare soldi
sipati odgovore z rokava sparare le risposte

B) sípati se (-am se) imperf. refl.

1. smottare, cedere, franare

2. venire frettolosamente (uno dopo l'altro)

sīremps in sīrempse, adj. (po Fest. skrč. iz similis re ipsā; beseda etim. ni pojasnjena; morda iz *sei-dem-pse ali pa *sisem-pse) publicistični t.t. o enaki uporabi zakonitih določil = povsem enak, prav isti, isto tako, prav tako: P. F., Char., et praeterea rogas … ea si populus condempnave[rit uti] siremps [lex s]iet quasi adversus le[gem] Ca. ap. Fest., sirempse legem iussit esse Iuppiter Pl., ubi vero ad finem mortalium ventum est „Discede“ inquit „ambitio: omnium, quae terram premunt, siremps lex esto“ Sen. ph., adversus siremps lex ius causaque omnium rerum omnibusque esto Senatus consultum ap. Front., [ … siremps] ponitur pro eadem, vel proinde [ac ea, quasi similis res ips]a Fest., Cato in dissuadendo le[gem] … licta est, et praeterea rogas … ea si populus condempnave[rit, uti siremps lex] siet, quasi adversus le... Fest.

siróščina (uboštvo) pauvreté ženski spol , indigence ženski spol , misére ženski spol , détresse ženski spol

siroščino tolči vivre dans la misére, vivre dans la gêne, tirer le diable par la queue; familiarno être dans la purée
živeti v največji siroščini vivre dans une pauvreté extrême

sírski syrien

sirski jezik le syriaque, la langue syriaque

sistemare

A) v. tr. (pres. sistēmo)

1. urediti, urejati; pospraviti, pospravljati:
sistemare i libri pospraviti knjige

2. poravnati:
sistemare una lite poravnati spor

3. nastaniti

4. zaposliti, zaposlovati

5. (ugodno) poročiti:
cosa non farebbe per sistemare la figlia česa vsega ne bi storil, da poroči hčerko!

6. pog. kaznovati:
sistemare qcn. per le feste dati komu pošteno lekcijo

B) ➞ sistemarsi v. rifl. (pres. mi sistēmo)

1. nastaniti se

2. zaposliti se

3. poročiti se

sít rassasié ; (naveličan) dégoûté, fatigué, blasé

sit sem je suis rassasié
biti sit česa (en) avoir assez de quelque chose, être las de quelque chose, familiarno en avoir plein le dos, popularno en avoir marre (ali sa claque)
najesti se do sitega se rassasier, manger à satiété, familiarno manger son soûl (ali son content)
tega sem sit do grla j'en ai par-dessus la tête
da bo volk sit in koza cela (pour) ménager la chèvre et le chou

sìt (síta -o)

A) adj.

1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
sit kot boben pieno come un tamburo

2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

B) síti (-a -o) m, f, n
najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
PREGOVORI:
siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno

sitella -ae, f (demin. situla vrč) žrebovnica, žara ali vrč za glasovanje ali žrebanje, trebušasta posoda z ozkim vratom, napolnjena z vodo; ko so lesene žrebe zmetali v to posodo, so jo potresli in vsakokrat je zaradi ozkega vratu na vrh splaval le en žreb, ki so ga vzeli iz posode in po njem določili vrstni red glasovanja: Pl., Corn., sitellaque lata est, ut sortirentur tribus L., de aliquo deffere sitellam Ci. žrebati (glasovati) o kom, svoj glas da(ja)ti glede koga.

sitiō -īre -īvī (-iī) (—) (sitis)

I. intr.

1. žejen biti, žejati koga: ego esurio et sitio Pl., in medio sitis flumine potans Lucr., ne homines sitirent Suet.; brezos.: quia esuritur, quia sititur Aug.; preg.: mediis sitiemus in undis O. = kljub velikemu bogastvu bomo stradali; pren.: quo affluentius haurit voluptates, eo ardentius sitit Ci.; tako tudi z gen.: fallacis undae sitit Ap., verae beatitudinis … esurit et sitit Ap.

2. metaf.
a) (o neživih subj.) suh biti, pogrešati mokroto (tekočino, močo), potrebovati mokroto (tekočino, močo), od žeje koprneti, biti usahel (presahel, presahnjen), usihati, od suše zevati: Col., Plin., Q. idr., est eorum (sc. rusticorum) „gemmare vites, sitire agros“ Ci., tosta sitit tellus O., vitio moriens sitit aëris herba V., medios cum sol accenderit aestus, cum sitiunt herbae V., ipsi fontes iam sitiunt Ci. ep.
b) pren. žejen biti česa, žejati koga po čem = željen (željan) biti česa, želeti kaj, koprneti, hrepeneti po čem; skoraj v vseh primerih le kot adj. pt. pr., gl. spodaj sitiēns -entis. —

II. trans.

1. žejen biti česa, žejati koga po čem: auriferum Tagum sitiam Mart.; v pass.: quo plus sunt potae, plus situntur aquae O. čim več vode so spili, tem bolj so žejni, sed quo modo sititur destilans (sc. humor) Plin.

2. pren. žejen biti česa = željen (željan) biti, strastno želeti, poželeti kaj, hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem: sanguinem nostrum sitiebat Ci., sitire sanguinem Sen. tr., Iust., cruorem Poeta ap. Suet., sitit hasta cruores Stat., nec sitio honores Ci. ep., populus libertatem sitiens Ci., ultionem sitienti Val. Max. — Od tod adj. pt. pr. sitiēns -entis

1. žejen: Varr., sic redii, ut … ad portam Caelimontanam sitiens pervenerim Ci., sitientes hausimus ore O., Tantalus sitiens H., satis sitienter haurire salutares illas aquas Ap. piti s hlepečo žejo, hlastno piti.

2.
a) (o neživih subj.) suh, pogrešajoč vodo (mokroto, močo): sitiens hortus O., canicula sitiens S., O. vroča, žgoča, colonia Plin. iun. brez vode, luna Ca., Plin. suha = jasna, loci sitientes, loca sitientia (naspr. humida) Plin. = subst. sitientia -ium, n (sc. loca) suhi (sušnati, sušni) kraji, suhe (sušnate, suhe) dežele (pokrajine, regije): sitientia Africae Plin.; sitientes Afri, Indi (meton. = sitiens Africa, India) V. od žeje hirajoča (od suše zevajoča, po vodi hlepeča, vode potrebna) Afrika, Indija.
b) pren. željen (željan) česa, močno želeč, strašno poželevajoč kaj, poželjiv, hlepeč, koprneč po čem: eo gravius avidiusque sitiens Ci., avidus sitiensque redibis O., fac venias ad sitientes aures Ci. ep., Ci. k ušesom, koprnečim po novicah, de maiore domo, modice sitiente lagena, lenia loturo sibi Surrentina rogabit Pers., sitientia regna Ditis Petr. ljudi željno, sitienter aliquid expetere Ci. željno, poželjivo, hlepeče, sitienter hauriebam Ap., hauriendis voluptatibus sitienter incumbere Lact.; z gen.: sitiens virtutis Ci., famae Sil., pecuniae Gell., sermonis Cl.

sitôt [sito] adverbe tako hitro, tako kmalu

pas de sitôt ne tako kmalu
sitôt que, si tôt que brž ko, kakor hitro
sitôt après takoj nato
sitôt dit sitôt fait rečeno, storjeno
sitôt le seuil takoj, že na pragu