Franja

salūtō -āre -āvī -ātum (salūs)

1. pozdraviti (pozdravljati): PL., TER. idr., salutare benigne, comiter appellare unumquemque CI., Tironem saluta nostris verbis (v našem imenu) CI. EP., quis te ex hac tanta frequentia ... salutavit? CI., plebem adulari, salutare L., salutatum vult te mea littera (pismo) O., Italiam laeto socii clamore salutant V., salutare agros, templa O., verbis meis (v mojem imenu) loca grata saluta O., salutanti mutuam salutationem reddere SEN. PH. odzdraviti, odzdravljati, cur sternuentes salutamus PLIN. kličemo kihajočim „na zdravje“.

2. (z dvojnim acc.) koga kot kaj pozdraviti (pozdravljati), pozdravljajoč imenovati ga kaj, nasloviti (naslavljati), nagovoriti (nagovarjati) koga s čim (kako): SUET., AMM. idr., aliquem regem L., aliquem imperatorem T., aliquem dominum regemque IUV.; v pass.: ita (= imperatorem) se postea salutari passus C., poëta salutor H.

3. occ.
a) pokloniti (poklanjati) se komu, obiskati (obiskovati, obiskavati) koga, hoditi, zahajati h komu, da se mu pokloniš, ga pozdraviš, mu izkažeš spoštovanje (poseb. o varovancih (klientih), ki so se hodili ob jutrih poklanjat svojim zaščitnikom (patronom)): PLIN. IUN. idr., venit salutandi causā CI. EP., quos ad me mane salutatum miseras CI., honorabile est salutari CI., salutatum introire S., mane salutatum domus vomit undam V., mihi ... salutandi plures H., poseb. o jutranjih obiskih pri cesarjih: PLIN. IUN., SUET., GELL. idr., agmina salutantium T.
b) (božanstvom ali svetim stvarem) izkázati (izkaz(ov)áti) čast (spoštovanje): PL., TER., MART. idr., cum deos salutatum aliqui venerint CI., salutare deos, numen O., augurium V. veselo pozdraviti (pozdravljati), blago spreje(ma)ti.
c) redko = poslavljajoč se pozdraviti (pozdravljati), (za)klicati „zbogom“, posloviti (poslavljati) se od koga, česa: etiam nunc saluto te, priusquam eo PL., puppim de rupe salutant STAT.

salvare

A) v. tr. (pres. salvo)

1. rešiti, reševati:
salvare un naufrago rešiti brodolomca
salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela

2. obvarovati:
la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
salvare la porta šport ubraniti gol

3. nareč. shraniti

B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)

1. rešiti, reševati se:
si salvi chi può! reši se, kdor more!
salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti

2. zateči, zatekati se

3. zavarovati, zaščititi se pred

4. relig. odrešiti se, zveličati se

salveō -ēre (salvus)

1. biti zdrav, dobro se imeti, „zdravstvovati“; večinoma le kot pozdrav v imper. salvē, salvēte, salvētō in v fut. salvēbis bodi zdràv (zdráva)!, bodite zdravi!, na zdravje!, zdravo!, zdravstvuj(te)!, pozdravljen (pozdravljena) bodi!, pozdravljeni bodite!, blagor ti (vam) (bodi)!, bog te (vas) sprejmi!, dobrodošel (dobrodošla, dobrodošli)!, (na cesarskem dvoru) dobro jutro!, dober dan! (za „dober večer!“ so uporabljali ave ali vale): salvete, inquam PL., salve, adulescens. Et tu multum (lepo) salveto, adulescentula PL., o bone custos, salve TER., salvebis a meo Cicerone CI. EP. moj Ciceron (moj sin) te pozdravlja, se ti priporoča, morem ... obstinatissime retinuit, ut liberti servique bis die frequentes adessent et mane salvere (dobro jutro!), vesperi valere (dober večer!) sibi dicerent SUET.; v besedni igri: salve. Salvere me iubes, quoi tu abiens adfers morbum? PL., salve. Egon salva sim, quae siti sicca sum? PL., salve. Satis mihi est tuae salutis, nihil moror, non salveo PL.; pri slovesni omembi kakega božanstva, imenitne osebe ali reči: salve, vera Iovis proles V., salve, o venusta Sirmio CAT., salve, cura deûm TIB., salve, parens frugum, Saturnia tellus V., grata testudo Iovis, o laborum dulce lenimen medicumque, salve rite vocanti! H., salve, laeta dies O.; iron.: salvete, fures PL.; v inf., odvisnem od iubere = da(ja)ti ali pustiti koga pozdraviti, poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), (za)želeti komu zdravje ali dobro, pozdraviti (pozdravljati) koga: iusseram salvere te PL., Dionysium velim salvere iubeas CI. EP. pozdravi mi, prosim Dionizija, regem parentemque urbis Romanae omnes salvere iubent L., prior salvere iubet H.

2.
a) redno pri poslavljanju =) bodi (mi) zdràv (zdráva)!, bodite (mi) zdravi!, zdràv (zdráva) ostani!, zdravi ostani(te)!, bog te (vas) obvaruj!, zbogom!: salve atque vale PL., salve, vale CI. EP.; pri poslavljanju od umrlih: VARR. AP. SERV., salve aeternum mihi V., salvete cineres umbraeque paternae V., salve supremam supremumque vale STAT.
b) (pri kihanju) salvere iubere aliquem (za)klicati komu „na zdravje“: salvere Githona iubet PETR.

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

sam¹ (-a, -o) (osebno)

1. selbst, selber
jaz/ti/on/ona/ ono … sam/sama/samo ich/du/er/sie/es … selbst
sam oštir/oštir sam der Wirt selbst
sam pa selbst, seinerseits (voznica sama pa je nepoškodovana die Fahrerin selbst/ihrerseits blieb unverletzt)
na kraju samem an Ort und Stelle
od samega začetka von Anfang an
izgledati: kot smrt sama (aussehen) wie der leibhaftige Tod

2. osebni zaimek: ich/du … (selbst) (sam pa sem menil ich aber war der Meinung/ich selbst aber war der Meinung)

3. (lastnoročno) selbst … (ki ga je kdo naredil/skuhal/vložil/spletel/sešil sam [selbstgemacht] selbst gemacht/selbst gekocht/ selbst eingelegt/[selbstgestrickt] selbst gestrickt/selbst genäht)
naredi sam! mach es selbst!

4.
samega sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …)
samemu sebi/sam sebi sich selbst (ich mir, du dir, er sich …)
sam sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …); (škodovati samemu sebi sich selbst schaden, prekositi samega sebe sich selbst übertreffen, ostati zvest samemu sebi sich selber treu bleiben, prepustiti samemu sebi sich selbst überlassen)
sam sebi namen der Selbstzweck
… samega sebe die eigene Person, Selbst-
(analiza die Selbstanalyse, najdenje die Selbstfindung, odkrivanje die Selbsterfahrung, osvobajanje die Selbstbefreiung, precenjevanje die Selbstüberschätzung, presoja die Selbsteinschätzung, sovraštvo do der [Selbsthaß] Selbsthass, trpinčenje die Selbstquälerei, varanje der Selbstbetrug, zaničevanje die Selbstverachtung)
zavedanje samega sebe das [Ichbewußtsein] Ichbewusstsein
dvom o samem sebi der Selbstzweifel
obup nad samim seboj die Selbstaufgabe
poskus na samem sebi medicina der Selbstversuch
smiljenje samemu sebi die Selbstbemitleidung
figurativno sam sebi ni več podoben er ist nicht mehr er selbst

5.
sam od sebe von selbst, aus freien Stücken
sam na sebi/sam ob sebi an und für sich
sam zase für sich, živeti: zurückgezogen

6.
sam svoj sein eigener (gospod sein eigener Herr, mojster sein eigener Meister), unabhängig

sám alone; sole; only; solo; (brez pomoči) by oneself, unaided, single-handed

čisto sám, sám samcat quite alone, all alone
sám od sebe spontaneously; of one's own accord
jaz sám I myself
on sám he himself
stvar sáma na sebi the thing in itself
sám Cezar Caesar's self
na sám novoletni dan just (ali precisely) on New Year's Day
žrtvovanje sámega sebe self-sacrifice
zaupanje v sámega sebe self-reliance
sáma dobrota ga je he is kindness itself
sáma ljubeznivost ga je do mene he is a perfect angel to me
sám je na svetu he stands alone in the world
on je sám svoj gospodar he is his own master
sáma kost in koža ga je he's nothing but skin and bone, he's just a bag of bones
že sáma ideja je smešna the very (ali the mere) idea is funny
to ni nihče drug kot sám knez he is no less a man than the prince
imeti sám svojo hišo to have a house of one's own
javiti se sám od sebe (prostovoljno) to volunteer
sami so se izdali they betrayed themselves, they gave themselves away
sáma si delam obleke I make my own dresses
sáma si plete nogavice she knits her own stockings
sáma opravlja vse gospodinjske posle she herself does all the housework
sám si strižem lase I cut my own hair
sám si delam večerjo I get my own supper
sám si služi kruh he earns his own bread
vrata se sáma zapirajo the door shuts by itself
to sem sám naredil (brez tuje pomoči) I did it single-handed
to lahko sám vidiš you can see for yourself
leteti sám (brez spremstva, aeronavtika) to fly solo, to solo
presodite sámi! judge for yourselves!
jaz sám sem šel tja I myself went there
ne pustite ga sámega! don't leave him by himself!
to se samo po sebi razume that is a matter of course
lahko to sám napraviš? can you do it alone?
govoriti s kom na samem to speak to someone in private
vi sami to pravite you yourself say so
prepustil sem ga sámemu sebi I left him to himself
sám si kuham I prepare my own dinner
sami njegovi prijatelji ga sovražijo even his fiends hate him
sám vrag te je prinesel the devil himself has brought you
iz sámega egoizma for pure selfishness (ali egoism)

Samarīa -ae, f (Σαμάρεια) Samaríja, pokrajina v osrednji Palestini z istoimenskim mestom: PLIN. Od tod

1. subst. Samarītae -ārum, m Samaríjci, Samariján(c)i, Samaríti, preb. Samarije: T.; sg. Samarītes -ae, m Samaríjec, Samariján(ec), Samarít: HADRIANUS AP. VOP.

2. adj.
a) Samarītānus 3 samaríjski, samarijánski, samaritánski: ECCL.; subst. Samarītānī -ōrum, m Samaríjci, Samarijáni, Samaritán(c)i: ECCL.
b) Samarīticus 3 samaríjski, samarítski: ECCL.
c) Samarītis -idis, f samaríjska: mulier IUVENC.; kot subst. = Samaríjka, Samarijánka, Samaritánka: ECCL.
d) Samarēus 3 samaríjski, samaréjski: superstitio CASS.

same [séim]

1. pridevnik
isti, enak, podoben; omenjeni, rečeni
figurativno nespremenjen, enoličen

at the same time istočasno, hkrati
the same pravno, trgovina isti
the same as oni isti, ki
just the same popolnoma, čisto isti
much the same skoraj (da) isti, malone isti
the same thing as ista stvar (isto) kot
the very (just the, exactly the) same thing popolnoma isto, prav isto
which is the same thing kar je isto
by the same token v zvezi s tistim, kar je rečeno
it is all (just) the same to me to mi je vseeno
it is much the same to je v glavnem isto, prilično isto
it's the same old story to je stara zgodba, stara pesem
it comes to the same thing to pride na isto
he did it with this same knife to je storil prav s tem nožem

2. zaimek
isti, omenjena oseba

the same isto
same here pogovorno tako gre tudi meni; tako je tudi s tem

3. prislov

the same isto tako, na isti način
all the same vendarle, vseeno
just the same pogovorno prav tako, na isti način
(the) same to you enako (odgovor na kako željo, voščilo)
we left our country the same as you did zapustili smo svojo deželo (domovino) prav tako kot vi

sámec single man, celibate; unmarried man; bachelor; solitary person; (živalstvo) male; (ptič) cock

star sámec old bachelor
zakrknjen sámec confirmed (ali hard-boiled) bachelor
živeti kot sámec (žargon Avstralija) to bach it

samó adv.

I.

1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista

2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare

3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano

4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!

5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!

6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!

7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi

8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa

II. (v vezniški rabi)

1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro

2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no

3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire

4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore

5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere

samocenzura samostalnik
(samonadzor, zlasti pri pisanju) ▸ öncenzúraKot urednik se sooči s problemom samocenzure in strahu pred morebitnimi posledicami za zapisane misli. ▸ Szerkesztőként az öncenzúrától és a leírt gondolatok esetleges következményeitől való félelem problémájával néz szembe
Nadzor je bil tako ekstremen, da je ljudi pripeljal do skrajne samocenzure, saj niso vedeli, kdaj so nadzorovani in kdaj ne. ▸ A felügyelet annyira extrém volt, hogy az embereket szélsőséges öncenzúrába hajszolta, hiszen nem tudták, mikor figyelik meg őket és mikor nem.

Samos¹ ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos

1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.

2. pesn. = Samē (gl. Samē).

3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O.

Samosata -ōrum, n (Σαμόσατα) Samózata (Samózate), glavno mesto sir(ij)ske province Komagena ob zahodnem bregu Evfrata (zdaj Samsat), rojstni kraj satirika Lukijana: PLIN. – Soobl. Samosata -ae, f Samózata: AMM. – Od tod adj. Samosatēnus 3 samozátski, iz Samózat(e) izvirajoč, kot subst. m Samózatec, Samozaténec, Samozá(t)čan: Paulus AMBR.

samospev [è/é] moški spol (-a …) glasba das Lied
samospevi množina die Liedkunst
kot samospev liedhaft
besedilo samospeva der Liedtext
večer samospevov der Liederabend

Samo-thrācē -ēs, f (VARR., L., MEL., PLIN.) ali Samo-thrēcē -ēs, f (VARR.) ali (v lat. obl.) Samo-thrāca -ae, f (CI., L., PLIN.) ali Samo-thrācia -ae, f (VARR., CI., V., SERV.) (Σαμοϑρᾴκη) Samotráka, Samotréka, Samotrákija (še zdaj Samotraka (Samothraki)), otok v Egejskem morju z istoimenskim glavnim mestom nasproti ustja Hebra, sloveč po kabirskih misterijah. Od tod

1. adj.
a) Samothrācēnus 3 (Σαμοϑρᾳκηνός) samotráški, samotrákijski: Zocles PLIN.
b) Samothrācicus 3 samotráški, samotrákijski: religiones MACR.
c) Samothrācius 3 (Σαμοϑρᾴκιος) samotráški, samotrákijski: cepa PLIN., anulus ISID.; subst. n pl. Samothrācia ferrea LUCR. samotraški železni prstani.
d) Samothrācus 3 samotráški, samotrákijski: vates VAL. FL.

2. subst. Samothrācēs -um, m (Σαμόϑρᾳκες) Samotrákijci, Samotráčani, preb. Samotrake: VARR., L., O., CU., STAT.; kot adj. Samothrācēs dii VARR., MACR.; tudi samo Samothrācēs IUV. = Kabiri (Cabīrī).

sanātēs -um, m sanáti = po svojem odpadu pomiloščeni rodovi v okolici Rima, ki so morali kot klienti obdelovati polja plemenitašem: TAB. XII AP. GELL., FEST. (z napačno etim. razlago).

sanciō -īre, sanxī, sanctum in sancītum (sacer)

1. s posvetilnim obredom, posvečenjem posvetiti (posvečati, posvečevati), storiti (delati) kaj (za) sveto (neprelomljivo, neprelomno, nezlomljivo), postaviti (postavljati) za sveto (nedotakljivo), nepreklicno utrditi (utrjevati), potrditi (potrjevati), prizna(va)ti, odobriti (odobravati): PL., PR., SUET., CL. idr., quod ius ipse Iuppiter sanxit CI., sancire foedus sanguine L., foedera fulmine V., ius imperii Perdiccae morte CU., pacta T., acta Caesaris CI., augurem CI., tabulas ... quas bini quinque viri sanxerunt H., quae coniunctio necessitudinem eorum sanxit N., iure iurando inter se sanxerunt, ne ... C.; pogosto legem sancire CI., L., H. posvetiti (posvečati, posvečevati), ustanoviti (ustanavljati), potrditi (potrjevati).

2. določíti, dolóčiti (dolóčati, določeváti), odrediti (odrejati), ustanoviti (ustanavljati), uvesti (uvajati), (za)ukazati: PLIN., hoc ... Corneliae leges non sanciunt CI., sancire poenam STAT. ali poenam capitis alicui CU. prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), silentium periculo vitae CU. s smrtjo preteč, pod grožnjo smrti, zaukazati, de iure praediorum sanctum apud nos non est iure civili CI., nihil de hac re sanciendi L., contra quam sanctum legibus erat L., nihil lege ullā in alios sanxit IUST.; s finalnim stavkom: quā lege videmus satis sanctum, ut cives Romani sint, ii, quos Cn. Pompeius de consilii sententia singillatim civitate donaverit CI., habent legibus sanctum, si quisquid de re publica a finitimis rumore aut famā acceperit, uti ad magistratum deferat C., sanxerunt, ne quis emeret CI. ali ut ne cui liceret CI., Flaccus sanxit edicto, ne ... CI., primo XII tabulis sanctum, ne ... T., neque, quominus id postea fieret, ulla lex sanxit CI. EP.; z ACI: AMM., fide sanxerunt liberos Tarentinos leges [suas] suaque omnia habituros L., omnes liberos esse sanxit SUET.

3. occ. (pod kaznijo, s kaznijo) prepovedati (prepovedovati), preprečiti (preprečevati), zabraniti (zabranjevati), kaznovati: GELL. idr., sancire observantiam poenā CI., incestum supplicio CI., honoris cupiditas ignomimiā sanciatur CI., lege sanciri aut iure civili CI., quod Athenis exsecrationibus publicis sanctum est CI. pod grožnjo (kaznijo) javnega prekletstva prepovedano, qui (sc. Solon) capite sanxit, si qui ... CI. je dal pod smrtno kazen, je omejil s smrtno kaznijo, je določil smrtno kazen. – Od tod adj. pt. pf. sanctus 3, adv. -ē

1. posvečen, nedotakljiv, svet: CA., Q., templum L., fanum sanctissimmum CI., arae, lucus O., ignes in honore deorum V., fontes, Thybris cum flumine sancto V., numina, oracula divûm V., societas ENN. AP. CI., fides V., ius CI., iura patriae sanctiora quam hospitii duxit N., libertas L., leges H., tribuni plebis TAB. XII AP. CI., uxor PH., aliquem sanctum habere C., sanctum est, quod ab iniuria hominum defensum atque munitum est DIG., aerarium sanctius CI. tajni državni zaklad, skrivna državna zakladnica (v Sirakuzah; po tamkajšnjih sredstvih so posegali samo v največji sili), nusquam eas (sc. pecunias) tutius sanctiusque deponere credentes quam in publicā fide L.

2. svet = častitljiv, častivreden, božji, božanski: LUCR., MART., FL. idr., sancte deorum V., vates sanctissima (= Sibylla) V., sanctissimae deae CI., sancta stella Mercurii CI., Osiris H., Ennius sanctos appellat poëtas CI., sanctum nomen poëtae CI., sanctus senatus V., ordo sanctissimus ali sanctissimum orbis terrae consilium CI. (o senatu), sanctius consilium L. ožji senatni odbor, ožji svet; sanctus ali sanctissimus o cesarjih = (pre)vzvišeni: sancte pater patriae O. (o Avgustu), sancte pater VAL. FL., sanctissime Imperator PLIN. IUN.; occ. prazničen, slovesen: dies TIB., dies sanctior paene natali H., diem sanctissimum et celeberrimum sustulerunt CI., sancta oratio Q. – Subst. n
a) sveto: omne sanctum non tanget VULG. ničesar svetega.
b) sveto = svetišče, svet kraj, tempelj: in sancto quia facit aurum? PERS., VULG.

3. meton. svet = bogu všečen, brezgrajen, brezmadežen, neomadeževan, čist, blagonraven, pošten, pravičen, nedolžen, kreposten, vesten, pobožen: Q., VAL. MAX., IUV. idr., Cato sanctus et innocens L., Luscius et Manilius naturā sancti et religiosi CI., veteres et sancti viri S. AP. MACR., nulla umquam res publica nec maior nec sanctior L., cum illo neque integrior esset in civitate neque sanctior CI., homo sanctissimus CI., sanctissima atque optima femina CI., sancta viri sententia LUCR., sanctior eloquentia T., sanctissima disciplina Stoicorum GELL., sanctissime observare promissa CI. najvestneje, se sanctissime gerere CI.; subst. n: nihil veri, nihil sancti L. nič čuta za resnico, nič občutka za pravico; occ.
a) čist, deviški, sramežljiv: ne amores quidem sanctos a sapiente alienos esse arbitrarentur CI., virgines (= Vestales) H., sanctissima coniunx V., mulier sancti pudoris custos TIB., verecundo sanctius ore loqui MART.; subst. sanctus -ī, m svet mož, svet človek, svetnik: ECCL.
b) pobožen, (globoko) veren, poln svetega strahu (strahospoštovanja), kot adv. tudi = s svetim strahom (strahospoštovanjem): Dareus, ut erat sanctus et mitis CU., sancte iurare, adiurare PL., TER., pie sancteque colimus naturam excellentem CI.

Opomba: Nenavaden pf. sancīvit: LAMP.; pt. pf. sancītus: LUCR., plpf. sancierat: PRISC.

sanctitās -ātis, f (sanctus)

1. svetost, nedotakljivost, častitost, častivrednost, častitljivost, prečastitost: sepulcrorum CI., fretus sanctitate tribunatūs CI., sanctitas regum C. AP. SUET., regii nominis S. AP. SERV., templi insulaeque L. pribežališčna (zavetiščna) pravica; tako tudi templo sanctitatem tribuere T.; v pl.: ARN., deorum et hominum sanctitates omnes CI.

2. bogu všečno življenje, krepost(nost), nedolžnost, (nravna, moralna) čistost, nravnost, moralnost, blagonravje, blagonravnost, neomadeževanost, brezmadežnost, brezgrajnost: PLIN. IUN., VELL., FL., SID. idr., quod in iuventute habemus illustrius exemplum veteris sanctitatis? CI., pudor sanctitasque feminarum L., dominae T., docentis Q., quantā sanctitate bellum gessisset N.; occ.
a) pobožnost: deos placatos pietas efficiet et sanctitas CI., quae pietas, sanctitas, religio? CI.; v pl.: religionum sanctitates CI. pobožno čaščenje bogov (po drugih: sveti obredi).
b) svetost kot naslov škofov: CASS., sanctitas tua AUG., HIER.

Sand, der, (-/e/s, Sände) pesek; Sand in die Augen streuen metati pesek v oči; wie Sand am Meer kot peska (v morju), ogromno; Sand ins Getriebe streuen metati polena pod noge; im Sande verlaufen izgubiti se v pesku; in den Sand setzen Geld: vreči/metati skozi okno; auf den Sand setzen spodkopati; auf den Sand geraten nasesti; Kuchen ans Sand potička iz mivke

sangue

A) m

1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati

2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina

3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

B) agg. invar. živordeč