Franja

avvicendare

A) v. tr. (pres. avvicēndo) menjati, menjavati, zamenjati:
avvicendare lo studio con lo sport izmenično se ukvarjati s študijem in s športom

B) ➞ avvicendarsi v. rifl. (pres. mi avvicēndo) menjavati se, vrstiti se

avvinghiare

A) v. tr. (pres. avvinghio) okleniti, oklepati:
l'aquila avvinghiò con gli artigli la preda orel je s kremplji oklenil plen

B) ➞ avvinghiarsi v. rifl. (pres. mi avvinghio) okleniti, oklepati se

avvivare

A) v. tr. (pres. avvivo) oživiti, oživljati; poživiti (tudi pren.):
avvivare il fuoco raznetiti ogenj
col suo brio avvivò la festa s svojo živahnostjo je poživila zabavo

B) ➞ avvivarsi v. rifl. (pres. mi avvivo) oživeti, postati živahen

azbést amiante moški spol , asbeste moški spol

obleka iz azbesta combinaison d'amiante, vêtement(s) moški spol, (množina) d'amiante

azione f

1. dejanje, delo, akcija:
uomo d'azione človek dejanj
passare all'azione diretta preiti h konkretnim dejanjem
Azione Cattolica Katoliška akcija
commettere un'azione cattiva storiti, zagrešiti kaj grdega, grdo dejanje
fare una buona azione napraviti dobro delo
avere il coraggio delle proprie azioni upati si odgovarjati za svoja dejanja

2. gibanje, pogon:
mettere in azione un dispositivo di sicurezza pognati, sprožiti, vključiti varnostno napravo

3. delovanje, učinek:
l'azione dell'aria sui metalli delovanje zraka na kovine
un tranquillante ad azione immediata pomirjevalo s takojšnjim učinkom

4. lit. dejanje, zgodba:
in quel film l'azione è ridotta al minimo v tistem filmu je zgodba skrčena na najmanjšo mero
l'unità d'azione secondo Aristotele enotnost dejanja po Aristotelu

5. voj. boj, borba, bitka, akcija, manever:
fu un'azione audace dei partigiani to je bila drzna akcija partizanov
fare un'azione di ripiegamento umakniti se

6. šport napad, akcija:
l'azione travolgente del centrattacco nezadržna akcija srednjega napadalca

7. pravo tožba, postopek:
intentare un'azione legale contro qcn. sprožiti pravni postopek proti komu, tožiti koga

8. ekon. delnica, akcija:
azione al portatore delnica na prinašalca
azione quotata in borsa delnica, ki kotira na borzi
azione privilegiata prednostna delnica
società per azioni delniška družba

azzeccare v. tr. (pres. azzecco)

1. zadeti:
gli azzeccò una sassata in pieno viso s kamnom ga je zadel naravnost v obraz

2. vzdeti, podtakniti, podtikati:
azzeccare un soprannome a qcn. nekomu dati, prilepiti vzdevek

3. pren. zadeti, uganiti:
azzeccare un tredici al totocalcio zadeti trinajstico pri športni stavi
azzeccare la risposta giusta uganiti pravi odgovor
non ne azzecca mai una! pog. prav nobene pametne ne ugane

B, b, druga črka lat. abecede = gr. Β, β (βῆτα) in sl. B, b; na začetku besed se je ohranila, med vokali pa se je polagoma spremenila v ustniški sapnik in se v 3. st. po Kr. popolnoma strnila z v (kakor so tudi Grki nadomeščali lat. v s svojim β, npr.: Λείβιος Livius, Βεργίλιος Vergilius. Od tod soobl. Danubius — Danuvius, Suebi — Suevi idr. Kot kratica na napisih = Bonus, Bona, Bonum ali Bene, npr. B.D. = Bona Dea, pa tudi = bonum datum, B.L. = bona lex, B.O. = bono omine, bona omina, B. P. = bono publico, bona possessio, B. M. ali B. D. S. M. = bene (de se) merenti, B. V. V. = bene vale, vale!

bȁba ž
1. baba, starka, stara ženica: u povorci sami starci, a oko njih djeca, žene i -e
2. babica, stara mati: rođak po -i
3. tašča
4. šalj. žena, soproga
5. dojilja: tebe je baba dojila
6. ekspr. baba, ženska
7. ekspr. strahopetec, mevža, šleva
8. dati -u za nevjestu komu kaj podtakniti; zadušna baba človek preveč dobrega srca; muška baba star samec; vrag mu -i naj gre k vragu; za čije -e zdravlje zakaj, komu na ljubo; trla baba lan da joj prođe dan ukvarjati se s čim brezsmiselnim, nekoristnim; što je -i milo, to se -i snilo; prevesti -u metati žabico

babura samostalnik
1. izraža negativen odnos (ženska) ▸ banya, szipirtyó
Po mojem je bil dekan sredi kakšne konference, ko je noter planila tista babura iz referata s policajem. ▸ Szerintem a dékán éppen egy konferencia kellős közepén volt, amikor berontott az a banya a tanulmányi osztályról, egy rendőr kíséretében .
Stara babura je prišla iz svoje koče in s skrivenčeno roko kazala nanj. ▸ A vén szipirtyó kijött a kunyhójából, és göcsörtös kezével rámutatott.
Sopomenke: coprnica, čarovnica

2. (vrsta paprike) ▸ bóbita [paprikafajta]

Baccha, star. Bāca, -ae, f (gr. Βάκχη) bakhantinja, bakhantka, ženska, ki obhaja Bakhovo slavje s skrajno razposajenostjo in divjostjo: Pl., Ismariae celebrant repetita triennia Bacchae O.; kot slika: Ci. ep.; met.: Bacchis initiare aliquem L. posvetiti koga v Bakhovo bogoslužje.

Bacchānal, star. Bācānal, -ālis, n (Bacchus), nav. v pl. Bacchānālia -ium, n

1. Bakhovo slavje, Bakhov praznik, bakhovo, praznik, ki so ga ženske vsako tretje leto obhajale s skrajno razposajenostjo in razuzdanostjo; senat ga je l. 186 prepovedal: Pl., Ci., S. fr. (z gen. pl. -iorum), reliquias Bacchanalium exsecutus est L.; pren.: pervigilia ac Bacchanalia T. bahkantsko ponočevanje, popivanje skozi noč; pesn.: Bacchanalia vivere Iuv. razuzdano živeti.

2. met. Bakhu posvečen kraj, kraj, kjer se obhaja Bakhov praznik: Pl., omnia Bacchanalia diruere L.

Bacchiadae -arum, m (Βακχιάδαι) Bakhiadi, korint. dinastija, ki se je začela s Heraklidom Bakhidom l. 924; ukinil jo je Kipsel l. 657: O., Plin.

bacchor -ārī -ātus sum (Bacchus)

I. intr.

1. bakhovo obhajati, Bakhov praznik slaviti: Baccha bacchans Pl., bacchari cum aliquo Plin.; od tod bacchantēs -ium (pesn. -um), f = Bacchae, bakhantke: bacchantium fremitus, bacchantium lusus Cu., similes bacchantibus Cu., Cithaeron … bacchantum voce sonabat O., bacchantum ritu O.

2. pren.
a) (o ljudeh nasploh) α) bakhantsko razgrajati, divjati, vreščati, besneti: Vulg., tum baccharis, tum furis Ci., quanta in voluptate bacchabere? Ci. se boš po bakhantsko naslajal, bacchari in vestra caede Ci., non ego sanius bacchabor Edonis H., bacchans et grassans Suet. besneči grozovitež. β) divje poditi se, dreviti se, bloditi, klatiti se: Lucr., Lamp., Cl., medias Italum per urbes V., saevit inops animi (regina) totamque incensa per urbem bacchatur V.
b) (o živahnem govorniku ali njegovem govoru) bakhantsko vnemati se: quod eos, quorum altior oratio … esset …, furere atque bacchari arbitraretur Ci., dicendi genus, quod … inanibus locis bacchatur Q.; (o pesniku) z bakhantskim zanosom naslajati se: ad aras Stat.; (o zamaknjeni vedeževalki) besneti: immanis in antro bacchatur vates V.
c) (o rečeh) α) divjati, besneti, vihrati: Val. Fl., Boreas bacchatur ab arcto O., bacchante vento H., fama bacchatur per urbem V. se bliskoma širi. β) (šalj.) prekipevati: ubi bacchabatur aula, cassabant cadi Pl.

— II. trans.

1. Bakha klicati, bakhovski klic (euhoe) zaganjati: euhoe bacchantes Cat.

2. pt. pf. bacchātus 3 (s pass. pomenom) od bakhantk zdivjan, od bakhantovanja odmevajoč, bučeč: Val. Fl., Stat., Cl., bacchata iugis Naxos V., virginibus (grški dat.) bacchata Lacaenis Taygeta V. koder so se drevile besneče lakonske device.

3. v bakhantskem zanosu pesniti: carmen Iuv.

bacio m (pl. -ci)

1. poljub:
dare un bacio poljubiti
coprire di baci zasuti s poljubi
bacio di Giuda pren. judežev poljub
bacio della pace spravni poljub
malattia del bacio med. mononukleoza

2. pren. pog.
al bacio odlično

backward(s) [bǽkwəd(z)] prislov
nazaj; nekoč, davno

backward(s) and forwards sem in tja

bacon [bekɔn] masculin prekajena slanina

ceufs masculin pluriel au bacon jajca s slanino

bad¹ [bæd] pridevnik (primernik worse, presežnik worst)
slab, pokvarjen, škodljiv, ponarejen; hud, hudoben, krivičen; bolan

bad to beat težko premagljiv
bad blood sovraštvo, huda kri
to be in s.o.'s bad books biti pri kom slabo zapisan
bad egg (ali hat, lot) človek na slabem glasu
bad fairy zli duh
bad form neprimerno vedenje
from bad to worse vedno slabše
to go bad pokvariti se; propasti, propadati
not half (as) bad čisto čedno
bad language zmerjanje, psovke
bad luck smola
ameriško bad man razbojnik, bandit
in bad odour na slabem glasu
not too bad kar dobro
it is too bad škoda, preneumno
with a bad grace nerad
bad ways razuzdano življenje
bad woman razuzdanka

baffle² [bǽfl] prehodni glagol
uničiti, pokaziti; speljati v stran; zbegati, zmesti; ovirati; izigravati, preprečiti; odbijati

it baffles all description ne da se popisati, nepopisno je
to be baffled ne se znajti
to baffle s.o.'s designs prekrižati komu račune

baffo m

1. (zlasti v pl.) brk:
un bel paio di baffi lepi brki
ridere sotto i baffi smejati se v brk, v pest
torta da leccarsi i baffi torta, da si prste oblizneš
mi fa un baffo pog. me ne briga

2. pren.
coi baffi pog. imeniten, odličen, prima (oseba, stvar)
è un maestro coi baffi to je učitelj pa pol, ta učitelj je kaveljc

3. (zlasti v pl.) brki (pri živalih):
i baffi del gatto mačji brki

4. pren. ekst. packa, madež:
fare baffi con l'inchiostro delati packe s črnilom

bagaglio m (pl. -gli)

1. prtljaga:
bagaglio presso, bagaglio appresso železn. potniška, osebna prtljaga
bagaglio a mano ročna prtljaga
deposito bagagli garderoba
spedire a bagaglio poslati s prtljažnim vagonom

2. pren. izobrazba, izkušnje:
bagaglio di nozioni tecniche tehnično znanje
bagaglio culturale razgledanost
bagaglio di ricordi spomini

3. voj. prtljaga, pratež:
andarsene, partire con armi e bagagli pren. oditi z vsem kar imaš