Franja

nèprijéten désagréable; déplaisant, embarrassant, fâcheux, ennuyeux

če vam to ni neprijetno si cela ne vous déplaît pas

nepristransk|i [è] (-a, -o) unparteiisch, unparteilich, unbefangen, objektiv, unvoreingenommen
nepristransko (ne glede na to, za koga gre) ohne Ansehen der Person

neptis -is, acc. -em, poklas. -im, abl. -e, poklas. -ī, gen. pl. -ium, f (prim. nepōs) vnukinja, vnučka: Ci., O., Cu., Iuv., T., Plin., Plin. iun., Suet., G., Icti., Fest., Dig. idr., occasionem nancta mulier involat in collum, plorat orat, occurrit nepos pausillus, neptis porro de lecto frigit Afr. fr., te ne suam Tethys concessit ducere neptem Cat., nep. Veneris (= Ino) O., doctae neptes (= Musae) O., nata est autem Attico neptis ex Agrippa, cui virginem filiam collocarat N., ergo interrogata, quaenam esset, neptim se Ochi, qui nuper regnasset in Persis, filio eius genitam esse respondit Cu., T., ostendite populo Romano divi Augusti neptem eandemque coniugem meam T., in Corneliae autem locum Pompeiam duxit Quinti Pompei filiam, L. Sullae neptem Suet., Lanassam, neptem Herculis, rapuit Iust.

neptunien, ne [-njɛ̃, ɛn] adjectif neptunski, ki je nastal zaradi delovanja vode

nē-quīquam, adv. (sklop iz nē- in starega, v adv. okamenelega abl. quīquam = ne na kak način, na noben način)

1. zastonj, zaman, brezuspešno, neuspešno, brez uspeha: sero et n. voles Ter., qui ipse sibi sapiens prodesse non quit, n. sapit Enn. in Ci. ep. (Ad fam. 7, 6, 2), et sero et n. pudet Ci., n. perire Brutus in Ci. ep. (Ad Brutum), n. alicuius auxilium implorare C., n. seros exercet noctua cantus V., sed quid ego haec n. revolvo? V., n. fatigatus L.; v zvezi s frustra: Rufe, mihi frustra ac n. credite amico Cat., tudi asindet.: n. frustra timorem illum satis inanem perfuncti Ap.; abs.: nequiquam! L. (42, 64); nequiquam significare idem quod frustra plurimis auctorum exemplis manifestum est Fest., nequiquam (=) frustra P. F.

2. star. (pri C. in L., a ne pri Ci.) in pesn.
a) brez potrebe, po nepotrebnem, nesmotrno, brezsmotrno, nesmiselno, brezsmiselno, brez koristi (prida): ut non n. tantae virtutis homines iudicari deberet ausos esse transire latissimum flumen C., tristemque ab Tusculo nuntium n. exterritā civitate litterae a Postumio laureatae secuntur (= sequuntur) L., causas n. nectis inanīs V., n. deus abscidit prudens Oceano dissociabili terras H.
b) brez škode, brez kazni: ne istuc n. dixeris tam indignum dictum in me Pl.

nēquitia -ae, f in (redkeje) nēquitiēs -ēī, f (nēquam)

1. ničvredna, neprimerna kakovost, pokvarjenost: aceti nequitiae inest virtus magnos ad usus Plin. v kisovi kislini, v kislini skisanega vina.

2. metaf. nravstvena, moralna malopridnost, malovrednost, ničevost: qui alicui rei est, etiam eum ad nequitiam abducere Ter.; occ.
a) mlahavost, nemarnost, lenoba, nedelavnost: iam me ipsum inertiae nequitiaeque condemno Ci., inertissimi homines, nescio quā singulari nequitiā praediti Ci.
b) lahkomiselnost, lahkoumnost: malitia atque nequitia Corn., omnia mala, probra, flagitia in duabus rebus sunt: malitia atque nequitia Africanus ap. Gell., nequitiam admittere Pr. nezvestoba.
c) zanikrnost, zanikrno gospodarstvo, razkošnost, razkošje, razuzdanost, pohotnost, pohota, poltenost, čutnost, poltena nasladnost, potratnost, potrata, razsipnost: aliquem ad nequitiam adducere Pl., Ter., fenestras alicui patefacere ad nequitiem Ter., luxuria atque nequitia Ci., mulierum morsus vestigia libidinis atque nequitiae Ci., quod filii nequitiam videret H., nequitiae fautores H., tandem nequitiae pone modum tuae H., nec Tityi iecur relinquit ales, nequitiae additus custos H., nos expulit ille: illum aut nequities aut vafri inscitia iuris H., nequitia est, quae te non sinit esse senem O., formam ne corrumpas nequitiae malis Pl., nequitias tellus scit dare nulla magis Mart.
d) zavrženost, sramotnost, nesramnost, podlost, pokvarjenost, nemoralnost, nenravnost: qui istius insignem nequitiam nondum cernat Ci., officina nequitiae et diversorium flagitiorum omnium Ci.

neréd disorder; derangement, untidiness, confusion; disturbance, tumult, riot; disarrangement; litter; (zmešnjava) chaos, jumble, mess, mishmash, shambles

v nerédu out of order, disordered, in a mess, out of gear, topsy-turvy
v velikem nerédu in a state of great confusion
biti v nerédu to be in a muddle
priti v neréd to fall into disorder
spraviti v neréd to derange, to throw into confusion, to mess up
poulični nerédi riots pl, disturbances pl
povzročitelj nereda, -ov troublemaker
poročajo o nerédih na jugu disturbances are reported in the South
biti v popolnem nerédu to be at sixes and sevens
kakšen neréd je v tvoji sobi! what a mess your room is in!, your room's a real shambles!
; ne morem živeti v takem nerédu I can't live in a pigsty like this
pustiti svoje knjige v nerédu to leave one's books in a jumble (ali in a muddle)
ob svoji smrti je pustil vse svoje zadeve v nerédu at his death he left all his affairs in a mess (ali in a muddle)
zasejati neréd v vrste to throw the ranks into confusion
njegovo poslovanje je v največjem nerédu his business is in a (rare) muddle (ali a terrible state)

nered|en [è,é] (-na, -no) (ne redno) nicht regelmäßig, unregelmäßig, mit Störungen
neredni plaz regellose Lawine

nerf [nɛr] masculin živec; familier kita, tetiva; figuré glavni dejavnik, duša

nerfs pluriel de bronze železni živci
un paquet de nerfs (figuré) zelo živčna oseba
attaque féminin de nerfs živčni napad
nerf de bœuf bikovka, žilavka
nerf de la guerre (figuré) denar
guerre de nerfs živčna vojna
avoir du nerf biti močan, energičen
avoir ses nerfs biti živčen, nervozen
avoir les nerfs tendus biti v živčni napetosti
avoir les nerfs en pelote biti zelo razdražljiv
il a les nerfs à toute épreuve živci ga nikoli ne izdajo, ima železne živce
il a les nerfs ébranlés ima razrvane živce

nerodno² [ó] unangenehm, peinlich
Xu je nerodno X geniert sich
naj ti (pred njim) ne bo nerodno du brauchst dich (vor ihm) nicht zu genieren

nervus -ī, m (nam. *neuros iz indoev. *sneHuro- vez, vrv, tetiva, indoev. kor. *sneHu- sukati, viti, prim. skr. snā́van-, gr. νευρά tetiva, νεῦρον kita, živec, vlakno, vrv, stran, prožnost, lat. neō, sl. nervozen, nem. nervös, fr. nerveux)

1. v pravem pomenu in večinoma v pl. kita = suha žila, tetiva, mišica, živec: his adde nervos, a quibus artus continentur Ci., hoc ali[i] staturam, ali[i] vires nervosque confirmari putant C., recti valentesque nervi Cels., nervorum contractio Sen. ph., nervi in omne corpus ducuntur Cels., nervorum distentio Cels. bolezenski pojavi v živcih, krči, nervorum resolutio Cels. ohromelost živcev, hic primus nervos et venas expressit capillumque diligentius Plin. (o slikarju in ulivalcu kipov Pitagori iz Regija), nervus umbilicaris Tert. popkova žila, digitorum nervos incīdere Lamp.; šalj.: condamus alter alterum ergo in nervom (= nervum) bracchialem Pl. objemiva se torej.

2. occ. meton.
a) tetiva: O., tendens nervo equino concita tela Acc. ap. Varr., erumpit nervo pulsante sagitta V., nervo aptare sagittas V.; od tod meton. lok: turbantem fallere nervo Val. Fl.
b) struna (iz živalskih kit ali črev): omnesque voces (hominis), ut nervi in fidibus, ita sonant, ut … Ci., cantu nervorum et tibiarum tota vicinitas personat Ci., ut enim ex nervorum sono in fidibus, quam scienter ei pulsi sint (kako vešče so ubirane) intellegi solet: sic … Ci., numeros intendere nervis V., tuque testudo resonare septem callida nervis H.; od tod zopet meton. strunsko glasbilo, glasbilo na strune: animi et aurium causa tot homines habet ut cotidiano cantu vocum et nervorum et tibiarum nocturnisque conviviis tota vicinitas personet Ci.; v pl. tudi niti ali žice čeč (lutk, marionet): duceris, ut nervis alienis mobile lignum H. = ti si navadna marioneta.
c) kita, jermen, s katerim se zveže kdo; od tod sploh spona, vez: Vulg., vincito aut nervo aut compedibus Tab. XII, nervo vinctus Pl., ita te nervo torquebo Pl., fures in nervo atque compedibus aetatem agunt Ca. ap. Gell. v sponah za roke in noge, nervo aut compedibus vinciri Gell., nervum appellamus etiam ferreum vinculum, quo pedes inpediuntur Fest.; od tod meton. (kakor v sl.) ječa, zapor, keha: ego te in nervum rapiam Pl., in nervo iacebis Pl., vereor, ne istaec fortitudo in nervum erumpat denique Ter. da te bo to tvoje junačenje naposled spravilo v luknjo, eximere de nervo cives vestros L., in nervis teneri L., misit in nervum Vulg.
d) (kitasta) goveja koža, usnje, s katerim so bili prevlečeni ščiti: ne scuta quidem ferro nervove firmata T., subtextaque tegmina nervis Sil.
e) moško spolovilo: cuius in indomito constantior inguine nervus H., dicto citius nervi paruerunt imperio manusque aniculae ingenti motu repleverunt Petr.

3. metaf. pl. nervi kite, žile, živci =
a) moč(i), sila (sile): digna res est, ubi tu nervos intendas tuos Ter., onus dignum, in quo omnes nervos aetatis industriaeque meae contenderem Ci. da napnem vse žile (= vse sile, vse moči), da dam vse od sebe, omnibus nervis coniti Ci., experietur consentientis senatūs nervos atque vires Ci., qui si attulerint nervos et industriam, mihi crede, excutient tibi istam tuam verborum iactationem Ci., quibus opibus ac nervis non solum ad minuendam gratiam, sed paene ad perniciem suam uteretur C.; occ. sila, krepkost = moč, živost, poudarek govora: horum oratio neque nervos neque aculeos oratorios ac forenses habet Ci., sectantem levia nervi deficiunt H. polet.
b) življenjska moč (sila), vitalnost, živost, živahnost, prožnost, energičnost, bistvo, jedro, vodilo, motiv(acija) kake osebe ali stvari: si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., poëtae nervos omnis virtutis elidunt Ci., hosti largiri … nervos belli, pecuniam infinitam, quā nunc eget Ci., illi loci, qui inhaerentes in earum (sc. causarum) nervis esse debent Ci. ki morajo tvoriti njihovo bistveno sestavino, nervos coniurationis eiectos (po novejših izdajah exsectos) arte consulis cernentes L. glavni udje, gonilne sile.

nesàglasan -sna -o
1. nesoglasen
2. biti nesaglasan s čim ne se ujemati s čim, ne soglašati s čim

ne-sapius -iī, m (ne in sapere) nespametnik, nevednež: ne me putetis nesapium esse Petr.

nespámeten unreasonable; unwise; irrational; imprudent

bilo je zelo nespámetno od tebe it was most unwise of you
(ti) ne bi bil smel biti tako nespámeten you should have known better

nesreč|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Unglück; das Unheil, das [Mißgeschick] Missgeschick; če kaj spodleti: das Malheur, der Unglücksfall
sreča v nesreči Glück im Unglück
kup nesreče ein Häufchen Unglück
drveti v nesrečo in sein Unglück rennen
ki prinaša nesrečo unglückbringend
na nesrečo unglücklicherweise, unseligerweise, fatalerweise
ki napoveduje nesrečo [unheilverkündend] Unheil verkündend
po nesreči figurativno zufälligerweise
priti v nesrečo zu Schaden kommen
spraviti v nesrečo ins Unglück stürzen/bringen
utapljati nesrečo v alkoholu sein Heil im Alkohol suchen
nesreča nikoli ne pride sama ein Unglück/Übel kommt selten allein
nesreča nikoli ne počiva das kann einem alle Tage passieren

nesréča misfortune, bad luck, ill-fortune; calamity, adversity, reverse; (nezgoda) accident, disaster, misadventure, mischief

na nesréčo, k nesréči unfortunately, unluckily, by an unhappy accident
po nesréči by accident, accidentally
smrt po nesréči death by misadventure
smrtna nesréča accidental death, fatal accident
na mojo nesréčo unfortunately for me
prometna nesréča traffic accident
v sreči ali v nesréči in weal and woe
on je prava nesréča za svojo družino he is the bane of his family's life
nesréča je hotela, da je izgubil stavo as ill luck would have it, he lost his bet
pripetila se mu je nesréča he has had a misfortune
da bi bila nesréča še večja... to make matters worse..., to cap it all...
to ti bo prineslo nesréčo that will bring you bad luck
pripetila se nam je prometna nesréča we (have) met with an accident
sam riniti v nesréčo to make a rod for one's own back
nesréča me povsod zasleduje I'm always dogged by ill luck
nesréča redko sama pride misfortunes rarely come singly
nesréča nikoli sama ne pride misfortunes never come singly, troubles never come singly, it never rains but it pours
vsaka nesréča je za koga sreča it's an ill wind that blows nobody good
nobena nesréča ne traja večno every cloud has a silver lining
ne kličimo nesréče! (figurativno) touch wood!

nesréča malheur moški spol , adversité ženski spol , infortune ženski spol , malchance ženski spol , guigne ženski spol , guignon moški spol ; (nezgoda) accident moški spol ; (železniška, letalska, na morju) catastrophe ženski spol , (na morju tudi) sinistre moški spol ; calamité ženski spol , désastre moški spol

po nesreči par malheur, malheureusement, par malchance
nesreča se je pripetila (zgodila) un accident est arrivé (ali survenu, s'est produit)
prinesti nesrečo komu porter malheur à quelqu'un
spraviti koga v nesrečo faire le malheur de quelqu'un
da bo nesreča še večja (polna) pour comble de malheur
nesreča redko sama pride un malheur ne vient jamais seul
sreča v nesreči à quelque chose malheur est bon

nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
letalska nesreča sciagura aerea
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
elementarne nesreče calamità naturali
življenjske nesreče le traversie della vita
po nesreči inavvedutamente, per disavventura
po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
na nesrečo disgraziatamente
nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto

nessuno

A) agg.

1. noben:
non ho nessun dubbio nimam nobenega dvoma, nikakor ne dvomim

2. kak, kakšen (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
fammi sapere se ti serve nessun aiuto sporoči mi, če potrebuješ kakšno pomoč

B) pron.

1. nihče:
nessuno osa contraddirlo nihče se mu ne upa ugovarjati
figli di nessuno najdenčki
terra di nessuno nikogaršnja zemlja

2. kdo, nekdo (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
è venuto nessuno a cercarmi? ali me je kdo iskal?

C) m (le sing.) niče:
crede di essere qualcuno ma è proprio nessuno domišlja si, da je nekdo, a je le navadno niče