Franja

salīnātor -ōris, m (salīnae iz *salīnāre) solár, solínar: ARN., salinator aerarius CA. AP. SERV. solinski zakupnik. – Kot nom. propr. Salīnātor -ōris, m Salinátor = Solár, Solínar, rimski priimek: CI., L.

salīnus 3 (sāl) solen, s soljo povezan, k soli sodeč, na sol se nanašajoč; od tod subst.

1. salīnum -ī, n (sc. vās) solníca, solník, solnják: PL., L., H., PERS., PLIN., STAT., VAL. MAX., ARN. – Heterocl. pl. salīnī -ōrum, m: VARR. AP. NON.

2. salīnae -ārum, f (sc. fodīnae) solna jama, solni rudnik, rudnik soli, nahajališče soli, solíšče, ležišče soli, sólnik, solína: CI., C., AUCT. B. AFR., COL., PLIN., Romanae salinae (tudi samo salinae) L. rimske soline (pri Ostiji); v šalj. dvoumju s sales (dovtipne domislice, dovtipi): parum diligenter possessio salinarum mearum a te procuratore defenditur CI. EP. – Kot krajevni nom. propr. Salīnae -ārum, f Salíne = Solíne, Solíšča v Rimu pri vratih, imenovanih porta Trigemina: solo aequata omnia inter Salinas et portam Carmentalem L.

saliō² -īre, saluī (redko saliī), saltum (domnevni indoev. kor. *sal- hiteti, skakati; prim. gr. ἅλλομαι (iz *σάλi̯ομαι) skačem, skakljam, lat. salāx, saltō, saltus (skok), salebra, Saliī)

1. intr.
a) skočiti (skakati), skakljati, skakútati, poskákati (poskakováti), húpkati, hôpsati (hópsati), tekljáti, plesati, poplesavati, poplesovati: PR., FL. idr., saliendo sese exercere PL., vulpes uvam appetebat summis saliens viribus PH., salire saxo (abl. = de saxo) PL., de muro, per (čez, prek(o)) praecipitia et praerupta, super vallum L., unctos saluere per utres V., in aquas O., ultra limites clientium salis avarus H.; o živalih: aves ambulant quaedam, saliunt aliae ut passeres PLIN., salire per flammas O., in gurgite O. (o žabah), caprae ferae, quae saliunt e saxo pedes sexagenos CA. FR.; metaf. o stvareh: salit horrida grando V., cum saliente graves ceciderunt grandine nimbi O., saliens sal TIB. ali saliens mica (sc. salis) H., mica saliens O. daritvena sol, poskakujoča v ognju (kot ugodno znamenje).
b) (o tekočinah, poseb. o vodi) skakati, skakljati = teči, curljati, vrvrati, brbotati, brbrati, žuboreti, šumljati, šumot(lj)ati: VARR., COL. idr., ut in culleum de dolio vinum salire possit CA., in ovo gutta ea salit palpitatque PLIN., saliens unda O., dulcis aquae saliens rivus V., personae, e quarum rostris aqua salire solet ULP. (DIG.), aqua saliens PLIN. IUN. žuboreča voda, potočnica (naspr. fons, puteus), in peristylo saliens aqua SUET. ali salientes aquae FRONT. vodomet (vodometi); od tod subst. salientēs -ium, m (sc. fontes) vodometi: CI. EP., VITR., PLIN., DIG., FRONT..
c) (o telesnih udih) poskočiti (poskakovati), utripniti (utripati), zatripati, trzniti (trzati): cor ... iamdudum salit PL., ut cor ei saliat PL. da mu srce od veselja poskakuje, cor tibi rite salit? PERS., SEN. TR. ti srce mirno utripa?, quanto salierunt pectora voto STAT., salientia viscera, pectora trepido salientia motu, venae salientes O., supercilium salit PL. trza, si membrum aliquod salierit AUG., dum eis membrorum quaecumque partes salierint ISID.; pesn.: aliena negotia centum per caput et circa saliunt latus H., e terra exorta repente arbusta salierent LUCR.

2. trans. zaskočíti (zaskakováti), naskočíti (naskakováti) zaradi parjenja, paritve, jár(č)iti, o ptičih rástiti, oploditi (oplájati, oplojeváti): verres incipit salire VARR., equus matrem saliret VARR., Venerem salientum laeta retractat LUCR.; o pavih, gosjakih: VARR.; pass. saliri: VARR., laeta salitur ovis O. se pari, se pusti naskočiti.

Opomba: Nenavadni pf. salībit (tj. salīvit): IT.

salir* iti ven, oditi, na sprehod iti; odpotovati; startati; oddaljiti se; izstopiti; vzkaliti, vzbrsteti; izteči (tekočina); odlikovati se; osvoboditi se (česa); iziti (knjiga); gledališče nastopiti na odru; izhajati, izvirati; vziti (sonce); najti odjem (blago); izigrati (karto); posrečiti se

salir bien dobro se izteči, posrečiti se
salió bien posrečilo se je
salir fuera de tono grób postati
salir ganancioso korist odnesti
salir garante, salir fiador jamčiti za
salir indemne nobene škode ne utrpeti, zdravo kožo odnesti
salir responsable (de) jamčiti (za)
salir vencedor iziti kot zmagovalec, zmagati
traje de salir sprehodna obleka
al salir pri odhajanju, pri odhodu
¡acaba de salir! pravkar izšlo
sale una buena ocasión nudi se dobra prilika
me sale muy caro predrago mi je
¿quién sale? kdo začne? (pri igri)
¡eso te saldrá caro! to te bo drago stalo!
salió alcalde bil je izvoljen za župana
salió buen artista postal je dober umetnik
salir volando iz-, od-leteti; naglo ven steči
salir reprobado pasti (o učencu)
salió a su padre podoben je svojemu očetu
me sale a 10 pesetas la libra stane me 10 peset funt
la calle sale a la plaza cesta se izteka v trg
salir al campo iti na deželo
salir a dar una vuelta na sprehod iti
salir a luz na svet priti; na dan priti, iziti (knjiga)
salir a lo mismo na isto priti
salir al paso komu nasproti iti
salir a rastras splaziti se ven
salir a las tablas, salir al público iti h gledališču
salir con un suspenso pasti (v šoli)
salir de apuros izvleči se iz težave
salir de casa iz hiše (od doma) iti
salir de caza na lov iti
salir del desmayo k sebi priti (iz omedlevice)
salir de una enfermedad preboleti bolezen
salir de juicio, salir de tino ob pamet priti
salir de madre razliti se (o reki)
salir de la regla izjema biti
salir de viaje odpotovati
eso no sale de él (fig) to ni na njegovem zelniku zraslo
¡que no salga de nosotros! to naj ostane med nama (nami)!
salir en público na ulici se pokazati
salir por alg. porok biti za koga
salir por fiador, salir por uno jamčiti za koga
salir tras alg. teči za kom, zasledovati koga
salirse iti ven, izskočiti, teči iz; osvoboditi se (česa)
salirse con a. izpeljati kaj
salirse con la suya prodreti s svojim mnenjem
se ha salido la leche mleko je prekipelo
salirse del compás priti iz takta
salirse de los rieles iztiriti se (vlak)
se le sale a los ojos (fig) to se mu takoj vidi
salir mal parado slabo se odrezati

salix -icis, f (prim. stvnem. sal(a)ha = nem. Salweide iva) bot. vrba: CA., PL. FR., VARR., LUCR., COL., PLIN., amnicolae salices O., lenta salix, salices fecundae V., inter salices V. = kot pastir.

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.

Salōna -ae, f (AUCT. B. ALX., LUCAN., MEL., PLIN.) ali Salōnae -ārum, f (C.) Salóna ali Salóne (zdaj Salona, Solin), mesto s pristaniščem v Dalmaciji. Od tod adj.

1. Salōnēnsis -e salónski: colonia DON.

2. Salōnītānus 3 salónski, salonitánski: urbs (= Salonae) AUG.

3. Salōnīnus 3 salónski, salonínski, iz Salóne izhajajoč (prihajajoč, izvirajoč); od tod subst. Salōnīnus -ī, m Salónski, Salónec, Salonín (kot priimek sina Azinija Poliona, ki je ustanovil Salono): SERV.

salpêtre [salpɛtrə] masculin soliter; histoire smodnik; figuré, familier živahna oseba

salpêtre du Chili čilski soliter
vif comme le salpêtre živ kot živo srebro

salt³ [sɔ:lt] prehodni glagol
(po-, za-) soliti; posuti sneg s soljo (da se stopi)
figurativno začiniti (s soljo), popoprati
sleng napačno prikazati, olepšati
trgovina zasoliti (račun)

salted meat nasoljeno meso
to salt an account trgovina navesti zelo visoke cene, zasoliti cene (za kako blago)
to salt the books "pofrizirati" knjigovodske knjige, prikazati večji dobiček, kot je v resnici
to salt a mine figurativno razmetati rudo po najdišču, da je videti bogatejše
to salt away, to salt down nasoliti; sleng odložiti, dati na stran, varčevati; spraviti, shraniti (denar) za rezervo

saltare

A) v. intr. (pres. salto)

1. skočiti, skakati:
saltare dal letto skočiti iz postelje
saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
saltare a piedi pari skočiti sonožno
saltare come un camoscio skakati kot gams
saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
saltare fuori prikazati se
saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
saltare dalla gioia skakati od veselja
gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
saltare in mente, in testa priti na um
ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

2. zleteti; odpasti:
saltare in aria zleteti v zrak
fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
fare saltare il banco igre razbiti banko
fare saltare il governo zrušiti vlado
è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

3. stopiti, skočiti (na):
saltare a cavallo zajahati konja
saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

4. pren. preskočiti, preskakovati
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

B) v. tr.

1. preskočiti, preskakovati (oviro):
saltare un ostacolo preskočiti oviro
saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
saltare una classe šol. preskočiti razred
saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

4. naskočiti (pri parjenju)

saltō -āre -āvī -ātum (intens. k salīre skakati)

1. intr. plesati, poplesavati, poseb. mimično ali pantomimično; ker je bilo tako plesanje pogosto precej obsceno, so starodavniki na plese za zabavo gledali kot na nekaj nedostojnega: TER., H., AMM. idr., nemo fere saltat sobrius, nisi insanit CI., saltare nostris moribus in vitiis ponitur N., culta saltat amica O., saltare sublatis pedibus AP. (o oslu) plesati po zadnjih nogah; brezos.: cantatur ac saltatur per omnes gentes Q.; metaf.: nunc aere comminantibus gestire pupulis et nonnumquam saltare solis oculis AP.; o govorniku: Hegesias saltat incīdens particulas CI. tako rekoč poskakuje, sekajoč svoje stavke.

2. mimično ali pantomimično plešoč prikazati (prikazovati), predstaviti (predstavljati) kaj: PLIN. IUN. idr., Cyclopa H., puellam O., Turnum, pirricham, tragoediam SUET., glaucum VELL., Oedipodem MACR., odaria PETR. ob gibanju telesa peti; v pass.: ficti saltantur amantes O., carmina quod pleno saltari nostra theatro … scribis O. da se pojejo ob poplesavanju (gibanju telesa), saltata poëmata O., saltatur Iuppiter AUG. ali Venus, magna mater (= Cybele) ARN.; metaf.: iactant cantari saltarique commentarios suos T. da se predavajo s pevskim glasom in pretirano mimiko.

saltus² -ūs, m

1. gorata (po)krajina, gozdnata (po)krajina, gozdna draga, gorska ali gozdna dolina, gorska (gozdna) soteska, gorski klanec, debèr, gorski prehod, gorski prelaz, gorsko sedlo, vhodi in izhodi kakega gorovja: LUCR., IUST., AMM. idr., in eo saltu, qui regiis tum teneretur castris, armentum pascere solitus (sc. pastor) L., silvis aut saltibus C., saltūs silvaeque V., saltus duo alti angusti silvosique L., saltus profundi V., saltus Thermopylarum L., praetor saltus occupans N. gorske prehode, saltum munitionibus impedire (narediti neprehodnega) L.

2. sinekdoha gozdnato gorovje, gozdnato pogorje, gozdnat hrib, gorski gozd (les na gori): saltus Pyrenaeus C., N. ali Pyrenaei saltūs C., saltus Graius N. Grajske planine, saltus Batini, s. coëmpti H.; occ.
a) za pašnik uporabljeno gozdno zemljišče, gozdna tla, gozdišče, gozdna zaplata, pašnik: IUST., DIG. idr., saltibus silvestribus delectantur VARR., familias in saltibus habent CI., saltibus in vacuis pascunt V., floriferi saltus LUCR., assuetos tauri saltus petunt O., depascere saltus O., in silvestrem saltum CU., umbriferi saltus IUV.
b) podeželsko (selsko) posestvo, pristava s pašniki: ICTI. idr., de saltu agroque deicitur CI., unde tot ... habet saltūs? IUV.

3. kot poljska mera sáltus = del, oddelek občinskega zemljišča, obsegajoč 4 centurije (centuriae) ali 800 oralov (iugera), približno 0,25 hektara = 2500 m²: VARR.

4. metaf.
a) ženski sram: PL., saltus virginalis AUG. (prim. „Venerin griček“).
b) (o nevarnih, škodljivih stvareh) gozd = preobilica, preobilje: virum ex hoc saltu damni ut educam salvom foras neque virum ex hoc saltu damni saluom ut educam fora[s] PL.

Opomba: Star. gen. sg. salti: ACC. AP. NON.

salūbris -e in (neklas.) salūber -bris -bre, adv. salūbriter (salūs)

1. zdrav = zdravju koristen, zdravilen, dobrodejen, blagodejen, dobrodejno (blagodejno) učinkujoč (vplivajoč) (naspr. pēstilēns): PL., VITR., PR., TIB., LUCAN., COL., PLIN., PLIN. IUN., GELL. idr., locus VARR., natura loci CI., salubrisne an pestilens annus CI., somni salubres, salubres ambrosiae suci V., Phoebe saluber, verba salubria O., aquae, aestates H., gravi malvae salubres corpori H., lotium ad omnes res salubre est CA., ager salubrior CA., regiones saluberrimae C., salubrius refrigerari CI.

2. metaf. koristen, hasnovit, učinkovit, blagonosen, blag, prikladen, primeren, ugoden, zdrav: Q., PLIN., GELL. idr., mendacium L., iustitia H., consilia CI. EP., res salubrior L., sententia rei publicae saluberrima CI., saluber magis quam ambitiosus princeps SUET. mereč pri svoji dobrodelnosti bolj na korist drugih kot na pridobivanje njihove naklonjenosti, trahitur bellum salubriter L. v prid, praediolum hoc tam salubriter emere PLIN. IUN. tako poceni; tako tudi saluberrime refici PLIN. IUN.

3. meton. zdrav = čvrst, krepek (krepak), močen (močan): MART. idr., genus hominum salubri corpore S., corpora hominum salubria et ferentia laborum T., ut salubri sint corpore pecora COL., defuncta morbis corpora salubriora esse incipere (= incipiebant) L.; metaf. zdrav = dober, pravšen, pravšnji, pravi, primeren: quidquid est salsum aut salubre in oratione CI.

saluer [salüe] verbe transitif pozdraviti; salutirati (vojaško pozdraviti); figuré veseliti se (quelque chose česa); marine pozdraviti s pozdravnimi streli

se saluer pozdraviti se (eden drugega)
saluer un ami de la main z roko pozdraviti prijatelja
saluer quelqu'un à son arrivée pozdraviti koga ob njegovem prihodu
saluer par des applaudissements, par des sifflets pozdraviti koga s ploskanjem, z žvižgi
(religion) dire deux «je vous salue» zmoliti dve češčenimariji
saluer quelqu'un comme ..., saluer en lui ... pozdraviti, počastiti koga kot ...
saluer quelqu'un comme le précurseur de l'impressionisme pozdraviti koga kot predhodnika impresionizma
ils ne se saluent plus depuis longtemps že dolgo se večne pozdravljata (pozdravljajo)

salum -ī, n (morda iz kor. *s(u̯)el- kriviti, upogibati, zvijati; prim. stvnem. widerswalm krnica, vodni vrtinec, nem. Wasserschwall poplava)

1. odprto (nemirno) morje, široko (širno) morje, globoko (morje), morska širjava, morski horizont, morsko obzorje, morski obzòr, počina: AUCT. B. AFR., AUCT. B. HISP., HIER. idr., in salum nave evectus L., paucas (sc. naves) ante portum Ephesi in salo habere L., procul ab insula in salo navem tenuit in ancoris N., salo nauseaque confecti C. od nemirnega morja, (sc. restituere tempestate deiectum) non in salum, sed in ipsam urbem, quam petebat CI.; pesn. in poklas. morje nasploh: SEN. RH., AP., GELL. idr., rapidum CAT., iniustum PR., immensum O., altum H., SEN. TR., fit sonitus spumante salo V.; metaf.: aerumnoso navigare salo CI. POET. po morju nadlog = po kopici težav, cum in isto cogitationis salo fluctuarem AP., mens eorum salo perturbationum fluctuat AUG.

2. tok, tek, struja reke: saevit enim maiore salo (sc. amnis) STAT.

3. morska barva: M.

Opomba: Kot subst. m.: undantem salum ENN. AP. NON.

salūs -ūtis, f (gl. salvus)

1. zdravje: PL. idr., terra pestem teneto, salus hic maneto FORMULA AP. VARR., quod cum salute eius fiat TER. ne da bi škodovalo njegovemu zdravju, medicinā ad salutem reducere CI. (p)ozdraviti, sine spe salutis N. brez upanja na ozdravitev, medicis non ad salutem, sed ad necem uti CI., (sc. medicus) regi custos salutis datus CU., potiri firmā salute O., salutem alicui imprecari (pri kihanju) AP. zaželeti zdravja, reči „na zdravje“.

2. blaginja, blagostanje, blagovitost, blagodat, blagoslov, blagodejnost, ugodje, blagougodje, blaženost, sreča, srečne (ugodne, naklonjene) okoliščine, ugodne razmere, dober (ugoden) položaj: O. idr., rediit suā salute PL. na svojo srečo, bonā salute CA. = kar bog prepove, communis salus CI., C., salus civitatis, urbis, civium CI., spes salutis CI. na boljše čase, restitutio salutis meae CI. mojih srečnih razmer (= poklic nazaj iz pregnanstva), augurium salutis CI. EP. za blaginjo države (nekak avgurij, pri katerem so božanstvo vprašali, ali dovoli moliti za državno blaginjo), saluti esse S., C., L., N., nulla salus bello V.; kot ljubkovalna beseda: quid agis, mea salus? PL., o salute meā salus salubrior PL.; poseb. Salūs -ūtis, f ( Ὑγίεια) Sálus (Salúta) = Blaginja, boginja blaginje s svetiščem na Kvirinalu: PL., TER., CI., L., VAL. MAX., PLIN. idr., Salutis augurium CI., T., SUET. (v besedni igri glede na apel. pomen te besede; gl. zgoraj augurium salutis); occ. ohranitev obstanka, obstanek, obstoj: non de imperio, sed de salute dimicare CI.

3. rešitev, ohranitev življenja: suae saluti consulere C., fugā salutem petere C., nec in fuga salus ulla ostendebatur L., salutem ferre ali afferre alicui CI. rešiti, ote(ma)ti koga, pecuniae salutem attulit C., quibus se oppresso nulla spes salutis relinqueretur N., alia, nisi haec, salutis via nulla est GELL.; occ.
a) življenje: IUST. idr., si illi redderet salutem N. če mu pusti življenje, in summo periculo suam salutem fore S.
b) varnost, zavarovanje, zaščita: iuris, libertatis, fortunarum suarum salus in istius damnatione consistit CI.; meton.
a) rešitev (o osebah) = rešitelj: LUCAN. idr., Lentulus, salus nostra ali vitae nostrae CI., tu suprema salus V.
b) rešilo, reševalo, rešilno sredstvo, rešilna bilka, rešilni ukrep: una est salus erumpere hinc atque abire L., una salus victis, nullam sperare salutem V.

4. pozdrav, pozdravljanje, pozdravni nagovor, pozdravílo, voščilo: LUC. AP. NON., AUS. idr., salutem nuntiare CI. EP. povedati pozdrav, salutem impertire alicui multam CI. EP. ali plurimā salute impertire aliquem TER. (prav) lepo pozdraviti (pozdravljati) koga, poslati (pošiljati) komu lepe pozdrave, salutem dare L. ali afferre alicui O. pozdraviti (pozdravljati) koga, salutem reddere PL., L. vrniti (vračati) pozdrav (pozdrave), odzdraviti (odzdravljati), salute data (accepta) redditaque L. po obojestranskem (medsebojnem, vzajemnem) pozdravu, mittere salutem alicui CI. EP. poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), salutem ascribere CI. EP. pripisati pozdrav, secundum salutem, ut assolet, scriptum erat (sc. v pismu) L., salutem dicere alicui PL., CI. EP. pozdraviti (pozdravljati) koga, Atticae salutem dices CI. EP. pozdravi mi Atiko, dic a me illi salutem CI. EP. pozdravi mi ga, alicui salutem dicere iubere PL. naročiti pozdraviti koga, naročiti izročiti komu pozdrav(e); poseb. na začetku pisem, pogosto okrajšano: S. D. = salutem dicit; S. D. M. = salutem dicit multam; S. D. P. = salutem dicit plurimam pozdravlja, (prav) lepo pozdravlja: Quintus Marco fratri S. D. Q. CI. AP. CI. EP.; elipt.: Anarcharsis Hannoni salutem CI.; pren.: salutem et foro dicere et curiae CI. EP. dati slovo.

salūtāris -e, adv. salūtāriter (salūs) zdravju koristen, zdravilen, hasnovit, koristen, dober za zdravje, zdravilno učinkujoč, blagodejen, blagonosen = v prid, uspešen (naspr. nocens, mortifer, perniciosus, pestifer): COL., Q., SEN. PH., PLIN. IUN., AMM., ARN., potio CU., calor CI., herbae O., ars H. zdravništvo, zdravilstvo, res CI., tuus videlicet salutaris consulatus, meus perniciosus? CI., oratio salutaris, exemplum salutare L., salutariter armis uti CI., quinque consulatus salutariter rei publicae administrati VAL. MAX.; z dat.: COL., PLIN., Q. idr., consilium salutare utrique CI., hominum generi cultura agrorum est salutaris CI., nihil nobis salutarius CI.; z ad: PLIN. idr., illud ad firmandam vocem salutare CI., cur stella Iovis aut Veneris coniuncta cum Luna ad ortus puerorum salutaris sit CI. ugodna; s contra: herba Britannica ... salutaris ... contra anginas et contra serpentes PLIN.; redko o osebah: agri ipsi tam beneficum, tam salutarem, tam mansuetum civem desiderunt CI. za občo blaginjo skrbnega; tako tudi: bonus et salutaris princeps SUET.; occ.: salutaris littera CI. blagonosna črka (tj. črka A kot kratica za absolvo „oproščam“ na glasovnicah sodnikov; naspr. littera tristis, tj. črka C kot kratica za condemno „obsojam“); salutaris digitus SUET., M. kazalec (morda tako imenovan, ker se uporablja pri pozdravljanju: salūtō -arē). Subst.

1. salūtāre -is, n rešitev, rešilo, rešilno sredstvo, rešilna bilka: VULG., ECCL.

2. salūtāria -ium, n
a) zdravila, leki: pro salutaribus mortifera conscribere CI. (o zdravniku).
b) darila za ozdravitev: TERT.
c) salutaria habere AP. na zdravje piti. – Salutaris v zvezi s kakim subst. kot adj. propr. Collis Salutaris VARR. Blaginjin grič (grič boginje Blaginje, eden izmed štirih vrhov Kvirinala), Porta Salutaris FEST., P. F. Blaginjina vrata (vrata boginje Blaginje ob Kvirinalu; na vrhu je imela Blaginja (Salus) svetišče, od tod ime vrha in vrat), Iuppiter Salutaris (= Ζεὺς Σωτήρ) CI. Jupiter rešitelj; prim.: qui (sc. Iesus) dicitur Latine salutaris (blagonosnik, zveličar) sive salvator (rešitelj) LACT.

Opomba: Superl. maxime salutāris ali saluberrimus.

salūtātōrius 3 (salūtātor)

1. povezan s pozdravljanjem (poklonitvijo, izkazovanjem časti), pozdravljalen, poklanjalen, sprejemen, sprejemalen: cubicula PLIN. sprejemne sobe „poklanjalne sobe“, „poklanjalnice“; subst. salūtātōrium -iī, n sprejemna soba, sprejemnica, soba za sprejèm (sprejéme), pozdravna soba, pozdravljalnica, „poklanjalna soba“, „poklanjalnica“, zasliševalnica, salutatórij: CASS.

2. kot gram. t. t. casus salutatorius = vocativus zvalnik, vokativ: PRISC.

salute² [səlú:t] prehodni glagol
pozdraviti, pozdravljati, izkazati (komu) čast
vojska salutirati
arhaično poljubiti (koga) ob sestanku, slovesu

to salute s.o. king pozdraviti koga kot kralja
a strange sight saluted the eye nenavaden pogled se je nudil očesu
neprehodni glagol
pozdraviti
vojska salutirati, izstreliti pozdravno salvo, izkazati čast

salute

A) f

1. zdravje:
salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
essere in salute biti zdrav
avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
guastarsi la salute pokvariti si zdravje
rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

2. odrešitev; relig. zveličanje:
salute eterna večno zveličanje

3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
casa di salute evfemistično umobolnica

B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!