Franja

rosa -ae, f (izpos. iz gr. ῥόδον, ῥοδέα roža, vrtnica, kar je izpos. iz staroiranskega *u̯r̥da-)

1. rožni grm, vrtnica, rožnik, roževec: Plin., Ambr. idr., flos rosae Cels. ali rosarum H., flores rosae H. ali rosarum Lucr., rosa Paesti bis florens V. roža damaščanka, roža iz Damaska, rosa laurea Ap. oleander, kalmija, turška vrba.

2. roža, vrtnica
a) kot cvetlica: Varr., H., T., Plin., Tib., Mart. idr., veris initium notabat, cum rosam viderat Ci., frutex rosae Col. rožni grm, plena rosarum atria O.; kolekt. rože, rožni venci: pulvinus rosā fartus Ci., in rosā dicere Ci. ali potare H. z rožami ovenčan ali na rožah ležeč = multā in rosā Sen. ph., vivere in aeternā rosā Mart. v večni slasti, prijetno (veselo) živeti = in rosā iacet Sen. ph.; preg.: rosa, ut dicitur, de spinis floruit Hier.
b) kot laskava, ljubkovalna beseda: mea rosa Pl. moja rož(ic)a.

3. meton. rožno mazilo, rožno olje: Cels.

Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. — Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. — Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.

roseau [rozo] masculin trst

frêle comme un roseau šibek kot trst
marais masculin rempli de roseaux trstičja polno močvirje
être souple, plier comme un roseau biti prožen, upogniti se kot trst
briser comme un roseau zlomiti ko trst

roseus¹ 3 (rosa)

1. rožen, iz rož narejen, rožast: strophium V., vinculum Sen., corona Ap., ripa Cl., rosae purpureae odoris rosei, floris aurei Vop.

2. meton. rožnat, rožnate barve, rožnatordeč, rožnatobarven: color, pannus Plin., fucus Cat., rubor O., quadrigae, bigae V.; pesn.
a) kot pridevek znanilcem dneva: dea rosea O. = Aurora, roseus Eous Pr. = Lucifer, Phoebus V.
b) zaznamujoč mladeniško svežino in lepoto telesa ali njegovih posameznih delov: labella Cat., os O., V., cervix V., H., genae V.

rotacijsk|i (-a, -o) rotativ, Dreh-, Drehungs-, Rotations- (bat der Drehkolben, kot der Drehungswinkel, papir das Rotationspapier, stroj die Rotationsmaschine, tisk der Rotationsdruck, os Rotationsdruck, gibanje die Rotationsbewegung)

rough¹ [rʌf] samostalnik
hrapavost, neravnost; surovo stanje; surovost, grobost; neprijetne stvari, težki trenutki, surova stran življenja; težaven teren; surov, neotesan človek, neotesanec, prostak

in the rough v surovem, neobdelanem stanju
the rough(s) of life neugodnosti življenja
over rough and smooth v slabem in v dobrem
it is true in the rough v glavnem je to res
to take s.o. in the rough vzeti koga, kakršen je
to take the rough with the smooth enako spreje(ma)ti dobro in slabo, vzeti stvari, kot pač pridejo
to work in the rough grobo izdelati

rouiller [ruje] verbe intransitif (za)rjaveti; verbe transitif povzročati rjo, pokriti z rjo

se rouiller pokriti se ž rjo; figuré postati star, napraviti manj kot prej zaradi starosti
ce sportif se rouille faute d'exercice ta športnik izgublja svoje moči zaradi pomanjkanja vaje (treninga)
l'humidité rouille les métaux vlaga pokrije kovine z rjo

roulette [rulɛt] féminin kolesce, kolešček; ruleta (vrsta hazardne igre)

roulette de pâtisserie slaščičarsko kolesce (za rezanje testa)
roulette russe (figuré) dvoboj z revolverjem, katerega bobenček vsebuje le dve krogli, a za njuno mesto (v bobenčku) strelca ne vesta
(familier) roulette de dentiste rezkalo, stružnica
patins masculin pluriel à roulettes kotalke
patinage masculin à roulettes kotalkanje
fauteuil masculin, table féminin à roulettes naslanjač, miza na koleščkih
(populaire) vache féminin à roulettes policist na biciklu
fouer à la roulette igrati ruleto
gagner une grosse somme à la roulette prligrati veliko vsoto denarja pri ruleti
cela marche, cela va comme sur des roulettes to gre kot namazano, brez kake ovire

round¹ [ráund] pridevnik
okrogel, obel, zaokrožen, zaobljen, valjast; krožeč, ki se giblje v krogu, vijugast; (o obrazu) okrogel, poln; (o vsoti) zaokrožen, okrogel, približen; celoten, znaten, ves; (o slogu) gladek, tekoč; (o korakih) hiter, krepak; iskren, jasen, odkrit, preprost, prostodušen

as round as a ball okrogel kot krogla
at a round pace (rate) s krepkim korakom, hitro, naglo
at a round trot v hitrem diru
in round figures (numbers) v celih številih; v okroglih, približnih številkah
with a round oath s krepko kletvico
in a round voice s krepkim, polnim glasom
a round answer odkrit odgovor
a round robin figurativno protestno pismo ali peticija s podpisi v krogu (da se ne odkrije pobudnik)
round statement nedvoumna izjava
a round sum okrogla, znatna, precejšnja vsota
a round-table conference posvetovanje zastopnikov (raznih strank) za okroglo mizo
round towel neskončna brisača (na valju)
a round-trip ticket ameriško vozovnica za krožno potovanje; ameriško povratna vozovnica
a round, unvarnished tale popolna, neolepšana resnica
a round vowel zaokrožen samoglasnik (o, u)
to be round with s.o. biti odkrit, pošten do koga

roundabout [ráundəbaut]

1. samostalnik
(dolg) ovinek; krožni promet; vrtiljak
ameriško kratek jopič
množina, figurativno ovinkarjenje, dolgovezno govorjenje, hoja okrog (česa); oklevanje, cincanje

to make up on the swings what you lose on the roundabouts figurativno izravnati izgubo
to lose on the swings what you make on the roundabouts figurativno po mnogem sem in tja biti natančno tam kot na začetku, ničesar ne doseči

2. pridevnik
ovinkast, po ovinkih; indirekten, posreden; obširen
ameriško tesno se prilegajoč; (redko) okroglast, čokat, tršat, zastaven

roundabout explanations obširne razlage
to tell in a roundabout way povedati (reči) z namigovanjem

róža (-e) f

1. bot. fiore:
roža cvete, raste, vene il fiore fiorisce, cresce, appassisce
planinske, poljske, vrtne rože fiori di montagna, di campo, di giardino
jesenske, pomladanske rože fiori autunnali, primaverili
šopek rož mazzolino di fiori
vaza z rožami un vaso di fiori
papirnate, umetne rože fiori di carta, artificiali
lepa, rdeča kot roža bella, rossa come un fiore
taka si kot roža sei come un fiore (bella, rossa, dal colorito sano)

2. (vrtnica) rosa:
rože bodejo le rose pungono

3. (greben pri petelinu) cresta (del gallo)

4. jur., hist. diritto di pascolo

5. lov. cresta (del gallo cedrone)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njeno življenje ni bilo posuto z rožami la sua vita non è stata un letto di rose
na licih so ji razcvetele rože arrossì
roža rož la più bella
bot. divja roža rosa canina (Rosa canina)
ivanjska roža (ivanjščica) margherita dei prati (Leucanthemum vulgare)
nareč. kačja roža (potonika) peonia selvatica (Paeonia officinalis)
roža mahovka rosa centifoglia, rosa borraccina (Rosa centifolia var. muscosa)
etn. roža mogota rosa mirabile, magica
suha roža elicriso (Helichrysum italicum)
šentjanževa roža cacciadiavoli, iperico, erba di S. Giovanni (Hypericum perforatum)
triglavska roža cinquefoglie delle Dolomiti (Potentilla nitida)
navt. magnetna roža rosa della bussola
meteor. vetrovna roža rosa dei venti

rubare v. tr. (pres. rubo)

1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
rubare una mossa prehiteti potezo
rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega

2. pren.
rubare il cuore osvojiti, streti srce
rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali

3. absol. krasti:
rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
rubare sul peso goljufati na teži

ruber -bra -brum (iz *rudhros, indoev. *rudhē- iz indoev. baze *reu̯dh- rdeč, rjav, rumen; prim. skr. rudhiráḥ krvav, rdeč, róhita- rdeč, rdečkast = gr. ἐρυϑρός = got. rauþs = stvnem. rōt = nem. rot = ang. red = sl. rdeč = lit. raũdas, skr. rudhirám kri, gr. ἐρεύϑω rdečiti, ἔρευϑος rdečica, ἐρευϑιάω, ἐρυϑ(ρ)ιαίνω delati rdeče, umbr. rufru = rubros, osk. Rufriis, pelignijsko Rufries = Rubrius, stvnem. rost = nem. Rost = lit. rūdìs = sl. rja, sl. rdeti, lat. rōbus rdeč, rūfus, rubus robidnica, russus, rutilus, rubeus, rubidus, rudis, rōbīgō, rubēta, rubētum) rdeč: Plin., Mart. idr., flamma O., sanguis, cruor H., crocus H. rumen, canicula H. žgoč, žarek, žareč, aethra H. ožarjen, equi (sc. Aurorae) Tib., aequor rubrum Oceani V. ožarjena od večera (zahajajočega sonca), rubrae leges Iuv. z rdečim napisom, ruber Priapus O. rdeče namazan, color ex rubro subniger Cels. = črnkastordeča. Poseb. rubrum mare (redkeje mare rubrum) Vzhodno ali Rdeče morje, Arabski in Perzijski zaliv: Ci., Tib., L., Mel., T., Plin., Eutr. idr.; isto (pesn.) rubra aequora Pr. in subst. samo rubrum -ī, n: Fl. Kot nom. propr. Saxa rubra Rdeče peči(ne), trg v Etruriji, nedaleč od reke Kremera, znan po kamnolomih: Ci., L., T., Mart. — Soobl. rubrus 3: Isid.

ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)

1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.

2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud.

rudēns -entis, m (po izvoru pt. nekega d-pr. *u̯rūdō; prim. gr. ἐρύω vleči, potegniti) močna vrv, poseb. ladijska vrv za privezovanje in pritrjevanje jambora in jadra: rudentis explicatio Ci., rudentum sibilus Pac. fr., stridor rudentum V., e capillo torti rudentes (vrvi, jermeni na katapultu in balisti) Vitr., candidaque intorti susollant vela rudentes Cat., dum hanc tibi quam trahis rudentem complico Pl.; pren.: rudentem explicuit immensum Amm. naštel je kopico dejstev; preg.: rudentibus apta fortuna Ci. na ladijske vrvi (z ladijskimi vrvmi) pritrjena usoda = zelo negotova usoda; meton. ladja ali potovanje z ladjo, jadranje, plutje Val. Fl.

Opomba: Kot fem.: Pl.; abl. sg. nav. rudente, redko rudenti: Vitr.; gen. pl. rudentum, redko rudentium: Vitr., Prud.

rudis² -is, f (etim. nepojasnjena beseda) vsaka tanka palica

1. palica za mešanje, mešálo, zajemalka, kuhalnica, žvrklja, raztrepalnica, motìč, dideldajček: Ca., Plin.

2. palica za borbo; z njo so vojaki, zlasti pa gladiatorji, vadili mečevanje, nekak rapir: L., Suet. idr.; tako palico so dobili tudi odsluženi gladiatorji kot znak osvoboditve, odpusta ali mojstrstva: tam bonus gladiator rudem tam cito accepisti? Ci., essedario indulgere rudem Suet.; od tod metaf. oprostitev nekaterih dolžnosti ali poslov: Iuv., me donari iam rude tempus erat O. odpustiti, v pokoj poslati, donatus rude H. odsluživši, odslužen, me meruisse rudem Mart.

Opomba: Abl. sg. nav. -e, redko -ī.

Ruf, der, (-/e/s, -e) klic; poziv; Ruf zur Ordnung opomin; Tierkunde oglašanje; Glocken, Trompete, Jagdhorn: glas; (Telefon) telefonska številka; ugled, dobro ime, sloves; guter/schlechter Ruf dober/slab glas; im Rufe stehen biti na glasu; in den Ruf kommen priti na glas; besser als sein/ihr Ruf sein veljati za slabšega/slabšo, kot je

rufen (rief, gerufen) klicati, einen Namen, etwas: zaklicati; Tierkunde oglašati se; eine Telefonnummer: poklicati; Parolen: vzklikati; beim Namen rufen klicati po imenu; bei einem Namen rufen klicati z imenom; nach jemandem rufen klicati/poklicati (koga); nach etwas rufen terjati/zahtevati (kaj); (kommen lassen) poklicati; rufen lassen poklicati, poslati po; zur Ordnung/zur Sache rufen opomniti; zu den Waffen rufen vpoklicati v vojsko; zum Aufstand rufen klicati/pozivati k uporu; ins Leben rufen ustanoviti, organizirati; ins Gedächtnis rufen priklicati v spomin; wie gerufen kot nalašč; gerufen sein : er wird X gerufen kličejo ga/pravijo mu X

rūfus 3 (prim. ruber, rutilus) rdeč, in sicer svetlordeč, živordeč, lisičje rdeč, rjavkasto rdeč, rus(ast), (o osebah) rdečelas(ec), rdečeglav(ec): Sen. ph., Mart., Plin., Hyg., Fest., Fr. idr., rufus quidam Pl., virgo rufa Ter., mulieres Varr., crinis Plin., sal Plin., materies maris (sc. tiliae) dura rufiorque Plin., Campana siligo rufior Plin., rafix rufior Plin., armenta Vitr., capillus Vitr., sanguis, urina, sputum, bil Cels., color Plin., Cels., Gell., Marc., vacca Hier. — Kot nom. propr. Rūfus -ī, m Rúf(us) = Rdečeglavec, Rūfa -ae, f Rúfa = Rdečeglavka, priimek Cecilijevega, Minucijevega, Varijevega, Rutilijevega, Celijevega, Mavzonijevega in Pompejevega roda: Ci., Ci. ep., Cat., H., L., S., C., Auct. b. Afr., N., Sen. rh., Sen. ph., Vell., Val. Max., Asc. idr.

rūga -ae, f (iz indoev. *rug-, *ruq-, kar je verjetno prevojna stopnja k*u̯erg-, *u̯erq- (prim. let. suwergt posušiti se, zgrbančiti se); prim. skr. rūkṣáḥ hrapav, raskav, strvnem rūh = nem. rauh, lit. raũkas gub(ic)a, runkù, rùkti skrčiti se, zgubati se, rũkšlas, raũkšlas gub(ic)a, raukiù (na)gubati, morda tudi got. inrauhtjan jeziti se, biti jezen (na koga) in gr. ῥυσός naguban, poln gub)

1. gub(ic)a (na koži), grba, grbánec, gubánec, ráza, zgíb(a), zgíbek, vrapa, vraska, nabòr: Varr., Sen. ph. idr., te rugae turpant et capitis nives H., sulcavit rugis cutem O.; sg. je redek: Iuv., Pr. idr., iamque meos vultus ruga senilis arat O.; meton.: V., H., Sen. ph. idr., rugae auctoritatem arripere non possunt Ci. starost, tunc ruga tristis abit O. žalost, populum Romanum rugis supercilioque decepit Ci. z resnostjo, vis tu aliquid remittere ex rugis? Plin. iun. čemernosti, rugas cogere O. temno gledati.

2. metaf. guba na drevesu, oblačilu itd.: Petr., Macr. idr., arboris cortex replicatur in rugas Plin., iam decies redit in rugam Pers. se podeseteri, nitidis rebus maculam ac rugam figere Iuv. omadeževati in oskruniti, stolarum rugae Vitr., in veste et rugas et sinus invenit Plin.; occ. rugae matica vijaka: Plin. — Kot nom. propr. Rūga -ae, m Rúga, rimski priimek, npr. Spurija Karvilija: Val. Fl., Gell.