Franja

ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.

ἀλλο-φρονέω (ἄλλος, φρονέω) ep. ion. 1. mislim drugače, sem drugih misli. 2. mislim na kaj drugega, sem brez zavesti (omamljen).

ἀλογέω (λόγος) ne menim se, ne brigam se za kaj, preziram (τινός); sem nepokoren.

ἀλογία, ion. -ίη, ἡ 1. brezobzirnost, preziranje, zanemarjenje; ἐν ἀλογίῃ ἔχω ali ποιοῦμαί τι (τινός) ne menim se (pazim) za (na) kaj, puščam v nemar; ἀ-ης ἐκύρησε niso ga opazili, nihče se ni zmenil zanj. 2. nespamet, nepremišljenost.

ἀλύω ep. poet., ἀλύσσω ep. [Et. najbrže lat. alūcinor, ari, hallucinor, ari, gršk. še ἠλεός (dor. ᾱ͗λεός) zmešan, ἠλαίνω, ἀλάομαι] tavam, blaznim; zmešan, zbegan, vznemirjen, otožen sem, sem v strahu, izgubim glavo ali pamet (vsled žalosti ali veselja), ne vem, kaj bi počel, besnim.

ἁμαρτάνω [Et. najbrže sor. z μέρος, μερίς del-ež; ἀ priv. + hμαρτος nisem česa deležen, zgrešim. – Obl. fut. ἁμαρτήσομαι, aor. ἥμαρτον, pf. ἡμάρτηκα, pass. pf. ἡμάρτημαι, aor. ἡμαρτήθην, aor. ep. ἤμβροτον, NT ἡμάρτησα, fut. NT ἁμαρτήσω]. 1. zgrešim, ne dosežem τινός τι, ne zadenem τινός. 2. a) izgubim, ne dobim Βοιωτίας; b) zaidem, oddaljim se od; καιρίας πληγῆς ne ranim smrtno; γνώμῃ sodim napačno, χρησμοῦ razlagam napačno; c) zagrešim kaj, pozabim (δώρων pri daritvi, opuščam daritve), grešim, pregrešim se, εἴς τινα, περί τινα, motim se, varam se, ἀνθρώπινα grešim kot človek (ἔν τινι); τὸ ἀμαρτηθέν pomota, zmota, zgrešek.

ἀ-μείβω [Et. iz kor. meig^w, kraj premeniti, preseliti se, lat. migro, are, gršk. ἀμοιβός; sor. s kor. mei; slov. mĕna (iz meina) mĕnjati, lat. commoinis, communis, nem. ge-mein. – Obl. fut. ἀμείψω, -ομαι, aor. ἤμειψα, -άμην, pass. ἠμείφθην]. 1. act. (za)menjam, πρός τινα s kom; (o kraju) hodim, prehodim; στέγας zapustim, οἱ ἀμείβοντες šperovci (na strehi, ki se redno menjavajo); θύρας grem skozi; πόλιν ἐκ πόλεως hodim iz mesta v mesto; ὀλίγον γόνυ γουνός kratkih korakov = hodim počasi; μορφὴν ἐκ θεοῦ βροτησίαν izpreminjam božjo podobo v človeško. 2. med. a) menjavam se, vrstim se, zamenjam zase; ἀμείβεται θρῴσκων skače premenjema; ἀμειβόμενος premenjema (izmenoma); b) odgovarjam (μύθῳ, τινά, τινί, τοὺς φίλους komu, πρός τι na kaj); c) κατὰ οἴκους hodim od hiše do hiše; ἕρκος prestopim, zapustim; ἄλλην ἐξ ἄλλης πόλεως hodim od mesta do mesta; ποταμόν prekoračim reko; φόνος ἀμείβεται umor sledi na umor; d) povračam, poplačam χάριν, τινὰ δώροις.

ἀμελέω (ἀμελής) puščam v nemar, ne brigam se za kaj, zanemarjam, ne oskrbujem τινός; opuščam, ne storim česa (z inf.) τοῦ ὀργίζεσθαι ne jezim se več; z nikalnico: dobro pazim, ne izgubim izpred oči; pt. pf. ἠμελημένος navaden, preprost človek; adv. ἠμελημένως ἔχω sem (zanemarjen) slabo oblečen.

ἀμηχᾰνέω (ἀμήχανος) sem brez pomoči (brez sredstev, v zadregi, zapuščen), ne najdem nobenega sredstva, τί, περί τινος; ne vem kaj početi, ne vem si pomagati z inf.; πότερον – ἤ omahujem; ἀμηχανῶν βιοτεύω živim siromašno.

ἀμοιβή, ἡ (ἀμείβω) 1. zamena, menjava, zamenjava. 2. povračilo, nagrada, plačilo za kaj τινός. 3. odgovor.

ᾰ̓μοιβός, ὁ 1. ep. zamenjajoč, namestnik; ἀμοιβοὶ ἦλθον prišli so, da bi stopili na njih mesto. 2. poet. τινός v nadomestilo za kaj.

ἀμπλακεῖν inf. aor. [ἤμπλακον, ἀμπλακών, pf. p. ἠμπλάκηται] poet. 1. grešim, pregrešim se (v čem, τάδε). 2. zgrešim kaj, izgubim τινός, ne delim česa s kom τοῦ σοῦ μόρου.

ἀμῡ́νω [Et. iz ἀμύνjω; ἄμῡνα iz ἄμυνjα; prv. pom. od sebe pahniti; sor. lat. moveo. – Obl. fut. ἀμῠνῶ, -νοῦ-μαι, aor. ἤμῡνα, -νάμην, adi. verb. ἀμυντέον; ion. fut. ἀμυνέω, pt. -εῦντες; poet. ἀμυνάθω, aor. ἠμύναθον]. 1. act. odbijam, odvračam τινί τι, τί τινος; νηῶν branim; τὶ λόγοις povračam z besedami, zahvaljujem se; ἔργα κακά kaznujem, τινί pomagam, varujem, περί τινος maščujem koga; τὰ ἀμύνοντα branilno orožje. 2. med. odvračam, odbijam od sebe, branim se proti τινά, τί; bojujem se za koga τινός; maščujem se nad kom, povrnem komu kaj τινά τινι, ὁμοίοις povračam enako z enakim; ὧν ἔπαθον maščujem se za prizadeto žalitev.

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

ἀμφι-βάλλω [fut. med. ion. ἀμφιβαλεῦμαι] 1. act. a) mečem okrog, obdajam, ogrinjam, odevam, oblačim (χλαῖναν, ῥάκος τινά, τινί) μένος oborožujem se z …, ojunačim se; θάλαμόν τινι sezidam; b) χεῖρας objemam; zgrabim, prijemljem z rokami χεῖρα ἔγχει, χεῖρας γούνασί τινος objamem kolena; ὡς οἱ χεῖρες ἐχάνδανον ἀμφι-βαλόντι kolikor je mogel z rokami obseči; πέδας vklenem; φῦλον ὀρνίθων lovim, omrežim; NT vržem (mreže). 2. med. oblečem se v, vržem nase; τρίχα nosim; τὶ πλοκάμοις vpletam kaj v lase.

ἀμφι-δύομαι med. poet. oblečem si kaj πέπλον χροΐ.

ἀμφι-έννῡμι, ion. -εννύω [fut. ἀμφιέσω, ἀμφιῶ, aor. ἠμφίεσα, ep. ἀμφίεσα, v tm. ἀμφὶ…ἕσσα, med. fut. ἀμφιέσομαι, aor. ἠμφιεσάμην, ep. ἀμφιεσάμην, 3 sg. ἀμφι-εέσσατο v tm., pf. pass. ἠμφίεσμαι] oblačim, oblečem, τί kaj, τινά τι komu kaj; med. oblečem se s čim, kaj τί.

ἀμφι-έπω, ἀμφ-έπω ep. poet. [impf. ἀμφίεπον, ἄμφεπον] 1. act. imam opraviti s čim, bavim se s čim; κρέα pripravljam, priskrbujem, Ἰταλίαν ščitim, μαντεῖον varujem, pazim na kaj, πῦρ plamen šviga, objema kaj, plapola okrog česa; obkrožujem, στίχας razpostavljam. 2. med. (v tm.) τινά gnetem se okrog koga, napadam.

ἀμφι-λέγω pričkam se, prepiram se o čem; oporekam kaj.

ἀμφι-μᾰ́χομαι d. m. ep. [fut. μαχοῦμαι] 1. τί naskakujem, napadam, oblegam πόλιν. 2. τινός bojujem se za koga (kaj).