Franja

letopis samostalnik
1. (letna publikacija) ▸ évkönyvKmalu so začeli uvajati redna statistična raziskovanja, njihove rezultate so objavljali v letopisih. ▸ Rövidesen rendszeres statisztikai felméréseket vezettek be, és ezek eredményeit évkönyvekben tették közzé.
Letopis 2008 zajema dogajanje v štirih občinah od oktobra 2007 do novembra 2008. ▸ A 2008-as évkönyv négy község 2007 októbere és 2008 novembere között zajlott eseményeit tartalmazza.

2. ponavadi v množini (o pomembnem dosežku) ▸ évkönyv
Pet naslovov državnega prvaka je dosežek za svetovne športne letopise. ▸ Az öt országos bajnoki cím olyan eredmény, amely a világ sportévkönyveibe is bekerül.
Slovensko skakanje ima zdaj v letopisih že 65 zmagoslavij, 56 posamičnih. ▸ A szlovén síugrás már 65 győzelmet – ebből 56 egyéni – jegyez az évkönyvekben.
Mariborska peticija bi se lahko v letopise uvrstila kot peticija, ki je najhitreje pridobivala podpisnike. ▸ A maribori petíció olyan petícióként kerülhetne be az évkönyvekbe, amelyen a leggyorsabban gyűltek össze az aláírások.

3. ponavadi v množini, v zgodovinskem kontekstu (letni pregled pomembnih dogodkov) ▸ évkönyv
Če pobrskamo po starih arhivih, letopisih in zgodovinskih knjigah, v katerih so tudi podatki o izrednem vremenu, vidimo, da se je v daljšem obdobju klima prav tako spremenila. ▸ Ha átnézzük azokat a régi archívumokat, évkönyveket és történelemkönyveket, amelyek a szélsőséges időjárásról is tartalmaznak információkat, láthatjuk, hogy hosszabb időszakon belül az éghajlat is változott.

let out

1. prehodni glagol
izpustiti, osvoboditi; pustiti koga uiti; izdati, izblebetati (skrivnost); podaljšati ali širiti (obleko); dati v najem
ameriško oprostiti koga nadaljne odgovornosti

2. neprehodni glagol
udariti s pestjo, tolči, napasti (at)
ameriško, pogovorno končati, prenehati

to let out at s.o. napasti koga (z udarci ali besedami)
to let out a reef popustiti pas (po obilni jedi)

letter¹ [létə] samostalnik
črka; pismo
množina uradno pismo, listina
množina književnosf, znanost

by letter pismeno
to the letter dobesedno, podrobno
to keep to the letter vzeti dobesedno
the letter of the law črka zakona, strogo po zakonu
capital letter velika črka
small letter mala črka
black letters gotske črke
block letters velike tiskane črke
dead letter že pozabljena navada (ali zakon)
ameriško bread-and-butter letter zahvalno pismo (po obisku)
figurativno red-letter day praznik
in letter and spirit po obliki in vsebini
registered letter priporočeno pismo
prepaid letter frankirano pismo
unpaid letter nefrankirano pismo
returned letter office urad za nedostavljiva pisma
open letter odprto pismo (v časopisu)
letter to be called for poštno ležeče pismo
to get one's letter postati član univerzitetnega moštva
letters of business kraljevo polnomočje skupščini za razpravo o nekem vprašanju
man of letters književnik, znanstvenik
the profession of letters literarni ali znanstveni poklic
commonwealth (ali republic) of letters pisci, literati
ekonomija letter of acceptance prejeta menica, akcept
pravno letter of administration sodni nalog o upravi zapuščine
ekonomija letter of advice spremno pismo, avizo
pravno letter of allotment sodni nalog o dodelitvi
letter of application pismena prošnja
letter of attorney pooblastilo, polnomočje
letter of bottomry hipoteka na ladjo
letter of confirmation pismeno potrdilo
ekonomija letter of conveyance tovorni spremni list
letter of credence pismeno priporočilo, akreditivno pismo
ekonomija letter of credit kreditno pismo
ekonomija letter of grace (ali respite) pismena odobritev za odlog plačila
letter of indemnity garantno pismo
letter of introduction priporočilno pismo
letter of lien zastavno pismo
letter of marque dovoljenje privatniku, da zaseže tujo trgovsko ladjo
letters patent ekonomija patentni list; pravno dekret, pooblastilo
pravno letters testamentary pooblastilo izvrševalcu oporoke

lēttera f

1. črka:
lettera maiuscola, minuscola velika, mala črka
lettere cubitali, di scatola velike črke, črke velikega formata (v časopisu)
scrivere qcs. a tutte lettere kaj napisati brez okrajšav; pren. kaj povedati jasno in glasno
scrivere qcs. a lettere di fuoco pren. kaj ogorčeno napisati

2. tisk (tiskarska) črka

3. ekst. črka, (ožji) pomen:
secondo la lettera della legge točno po zakonu, po črki zakona
lettera morta pren. mrtva črka

4.
lettere pl. (facoltà di lettere) šol. filozofska fakulteta
belle lettere leposlovje
la repubblica delle lettere literarna srenja, literati

5. pismo; dopis:
lettera raccomandata ptt priporočeno pismo
lettera espresso ptt ekspresno pismo
lettera di affari poslovno pismo
lettera circolare okrožnica
lettera di credito ekon. akreditiv, kreditno pismo
lettera di sollecitazione opomin
lettera di porto, di vettura tovorni list, sprevodnica
lettera di accompagnamento spremno pismo
lettera di ringraziamento zahvalno pismo
lettera d'invito (pisno) vabilo
lettera di raccomandazione priporočilo
lettera d'ufficio službeni dopis
lettera di condoglianza sožalno pismo
lettera di avviso obvestilo
lettera minatoria grozilno pismo
lettere credenziali akreditiv
cassetta per le lettere, buca delle lettere ptt poštni nabiralnik

6.
lettere pl. (epistolario) pisma, zbirka pisem

lettre [lɛtr] féminin črka; pismo; pluriel pisma, (prejeta) pošta; (= belles lettres) leposlovje, beletristika; filologija, veda o jeziku in slovstvu

à la lettre, au pied de la lettre dobesedno, točno
en (toutes) lettres brez krajšanja, v polni pisavi, (število) z besedami, figuré ne da bi kaj izpustili ali zamolčali
dire, écrire en toutes lettres odkrito povedati, napisati
par lettre s pismom
lettre d'achat kupno pismo
lettre d'adieux, d'amour poslovilno, ljubezensko pismo
lettre d'affaires, de commerce poslovno, trgovsko pismo
lettre-avion pismo z letalsko pošto
lettre de cachet (vieilli) ukaz o aretaciji
lettre de change menica
lettre de change en blanc, à échéance fixe, d'encaissement, à l'escompte, à vue blanko, dato, inkaso, diskontna, na pokaz menica
lettre chargée, assurée denarno, vrednostno pismo
lettre de chargement tovorni list
lettre circulaire okrožnica
lettre de condoléance sožalno pismo
lettre de congédiement, de démission pismo 0 odpustitvi (iz službe)
lettre de convocation povabilno pismo (k zborovanju), poziv
lettres de créance (diplomatske) poverilnice
lettre de crédit kreditno pismo
lettre d'envoi spremno pismo, spremnica
lettre par exprès, lettre exprès ekspresno pismo
lettre de faire part obvestilno pismo, naznanilo (o smrti, o družinskem dogodku)
lettre de félicitations pismo s čestitkami
lettre de gage zastavno pismo, zastavnica
lettre initiale začetna črka
lettre d'introduction priporočilno pismo
lettre delicenciement pismo o odpustitvi (iz službe)
lettre majuscule, lettre capitale velika črka
lettre minuscule mala črka
lettre de menaces, comminatoire grozilno pismo
lettre monitoire, d'avertissement, de rappel (pismeni) opomin
lettre morte (figuré) mrtva črka
lettre moulée, d'imprimerie tiskana črka
lettre particulière, privée zasebno pismo
lettre pastorale pastirsko pismo
lettres patentes (vieilli) kraljev odlok v obliki odprtega pisma
lettre pneumatique pismo po cevni pošti
lettre de procuration pooblastilo
lettre de recommandation priporočilno pismo
lettre recommandée priporočeno pismo
lettre de reconnaissance, de remerciement priznanica, zahvalno pismo
lettre retournée à l'expéditeur nedostavljivo pismo
lettre de voiture tovorni list, spremnica
classeur masculin de lettres urejevalec pisem
c'est lettre close pour moi to mi je španska vas, to mi je čisto tuje
docteur des lettres doktor filozofije
faculté féminin des lettres filozofska fakulteta
grande, petite lettre velika, mala črka
homme masculin, femme féminin de lettres književnik, -ica
papier masculin à lettres pisemski papir
payeur masculin, tiré masculin d'une lettre de change trasat
secret masculin des lettres pisemska tajnost
tireur masculin d'une lettre de change izstavitelj menice, trasant
acquitter une lettre de change izplačati menico
affranchir une lettre frankirati pismo
avoir des lettres biti načitan, izobražen
être écrit en lettres de sang biti zapisan s krvavimi črkami
lever les lettres pobrati pisma iz poštnega nabiralnika
mettre une lettre à la poste oddati pismo na pošto
passer comme une lettre à la poste biti sprejet brez težav, brez zaprek
poster une lettre poslati pismo po pošti
prendre au pied de la lettre dobesedno vzeti
rester, devenir lettre morte ostati, postati mrtva črka
tirer une lettre de change izstaviti menico

leucacantha -ae, f (gr. λευκάκανϑα) bot. beli glog (ali morda mošnjak), ime dveh rastlin

1. levkakánta = phyllon ali polygonaton ali isch(i)as po Plin. (22, 40), vendar ne gre za eno in isto rastl., kot misli Plin.; leucacantha je dalmatinski glavinec, dalmatinski glavač (Centaurēa dalmatica Petter), phyllon golšec (ščírovnik, usáčnica) (Mercurialis perennis Linn.), polygonaton navadna solzíca, šmarnica (Convallaria polygonatum Linn., Polygonatum officinale Albioni), isch(i)as pa najbrž tujinski mleček, tujinski kačec (Euphorbia apios Linn.) — Soobl. leucacanthos -ī, m: Plin.

2. = phalangītes ali phalangion ali leucanthemum grška zgibica (Lloydia graeca Salisbury): Plin.

Leucadia -ae, f (Λευκαδία) Levkádija, otok in mesto v Jonskem morju (blizu Akarnanije z Apolonovim svetiščem (zdaj otok St. Maura, mesto pa Leukada, sl. Levkada)): L., Mel. — Soobl. Leucas -adis, acc. -ada in -adem, f (Λευκάς) Levkáda: L. (o mestu), Plin., Leucada continuam veteres habuere coloni O., toda: pete protinus altam Leucada nec saxo desiluisse time O. (Heroid. 15, 172, o otokovem rtu). — Od tod adj. Leucadius 3 (Λευκάδιος) levkád(ij)ski: aequor, deus (= Apollo) O., Apollo Pr., quotannis tristia Leucadio sacra peracta modo O. na levkad(ij)ski način, po levkad(ij)sko (Levkad(ij)ci so namreč vsako leto s pečine vrgli človeka v morje, toda tako, da se ni ubil), Leucadium litus, vinum Plin. Leucadiēnsis -e levkád(ij)ski: ab Actio navigantes stadia circiter LX veniunt ad Isthmum Leucadiensium Hyg., quam ob rem a Corcura iubeat Action navigare, quod est e regione traductionis Leucadiensis Hyg. Subst.

1. Leucadia -ae, f
a) deklica z Levkád(ij)e, Levkád(ij)ka, naslov Turpilijeve komedije: Ci.
b) ljubica Varona Atačana (Varro Atacīnus): Varro Leucadiae maxima flamma suae Pr.

2. Leucadiī -ōrum, m Levkád(ij)ci, levkád(ij)ski otočani: L.

leucanthemon (leucanthemum) -ī, n (gr. λευκάνϑεμον)

1. bot. kamilica, gomilica: Plin. (22, 53).

2. rastl., sicer imenovana leucacantha ali phalangītas (gl. ti besedi): Plin. (27, 124).

3. levkantem, po vonju abrotici (gl. abrotonum) podobna rastl., morda prava kamilica, rumének: (Matricaria chamomilla Linn.): Plin. (21, 176).

Leucosyrī -ōrum, m (Λευκόσυροι) Levkósiri = Beli Sír(ij)ci, sprva ime sirskih rodov v Kapadokiji, ki so se po barvi polti ločevali od „ogorelih“ Sir(ij)cev v nižjih predelih: Plin.; pozneje ime Kapadokijcev, ki so naseljevali obrežje Črnega morja: N., Cu.

lev|a [é] ženski spol die linke Seite
na levi links, zur Linken, linker Hand
preobtežen na levi linkslastig
na levo nach links, krog: linksherum
krivulja na levo die Linkskurve
obrat na levo die Linksdrehung, die Linkswendung
prometni pas za zavijanje na levo die Linksabbiegespur
prehitevanje po levi das Linksüberholen
promet po levi der Linksverkehr
vožnja po levi das Linksfahren
usmerjen od leve proti desni rechtsläufig
usmerjen od desne proti levi linksläufig
v levo nach links
premik v levo der Ruck nach links, der Linksruck
z leve von links
matematika inverzen z leve linksinvers
ne pogledati niti na levo niti na desno weder rechts noch links schauen

léva¹ (-e) f

1. (levica) (mano) sinistra; (leva noga) gamba sinistra, piede sinistro

2.
na levi, na levo a sinistra
po levi sulla sinistra
v levi nella sinistra
v levo a sinistra
z levo con la sinistra
držati se leve tenere la sinistra
pren. ne ozirati se ne na levo ne na desno fare di testa propria, tirare diritto senza curarsi di nessuno
obrt. plesti samo leve fare solo maglie rovescie

lévi, léva, lévo izquierdo

na levi, na levo a la izquierda; a mano izquierda; por la izquierda
z leve na desno de izquierda a derecha
leva roka la (mano) izquierda
leva stran el lado izquierdo
leva stran ladje babor m
na levo krog! ¡vuelta a la izquierda!
držati se leve llevar la izquierda
prehitevati po levi pasar (ali adelantar) por la izquierda
voziti po levi conducir por la izquierda
zaviti na levo torcer (ali doblar) a la izquierda

leva stran ceste ženski spol die linke Straßenseite
hoja po levi strani ceste das Linksgehen
vožnja po levi strani ceste das Linksfahren

lever¹ [ləve] verbe transitif dvigniti, vzdigniti; odstraniti, odpraviti, ukiniti; zaključiti

lever le camp podreti tabor (in oditi)
lever le coude (familier) rad ga piti
lever une défense ukiniti prepoved
lever les épaules skomigniti z rameni
lever l'étendard (figuré) dvigniti prapor
lever la garde menjati stražo
lever les lettres pobrati pisma iz nabiralnikov
lever le lièvre prepoditi zajca
lever la main priseči; dvigniti roko (sur na)
lever le masque (figuré) sneti krinko
lever un obstacle odstraniti oviro
lever une option optirati
lever le pied (familier) pobegniti
lever la séance zaključiti sejo
lever les scellés odpečatiti
lever la table vstati od mize
lever la tête glavo visoko nositi
lever des troupes nabirati čete (vojsko)
lever le voile (figuré) dvigniti kopreno, odkriti, razkriti
lever les regards sur quelque chose hrepeneti po čem
il lève la crête (figuré) greben mu raste
se lever vstati, dvigniti se, vzhajati
le jour se lève dani se

lévi -a, -o left, left-hand, (v grbu) sinister

skrajni lévi, -a, -o leftmost
na lévi, -a, -o on the left
na lévo to the left
z léve from the left
lévo od to the left of
na lévo! vojska left turn!
pogled na lévo! vojska eyes left!
druga ulica lévo the second turn to the left
lévi branilec, krilec šport left back, left half
léva stran ladje port
lévi napadalec, krilo šport outside left, left winger, left outside
na lévo, proti lévi leftward(s)
lévo kolo avta (v Angliji in drugih deželah, kjer vozijo po levi strani) near wheel of a car
hoditi po lévi strani to keep to the left
kreniti na lévo to turn left, to take the left-hand turning
obrniti se na lévo to turn left
z lévo nogo vstati (figurativno) to get up on the wrong side of the bed, to get out of bed (on) the wrong side

lévi, -a, -o gauche

na levi, na levo à gauche, du côté gauche, sur la gauche
z leve na desno de gauche à droite
leva roka main ženski spol gauche
leva stran côté moški spol gauche
leva stran ladje côté gauche d'un navire, bâbord moški spol
na levo krog! demi-tour, gauche!
prehitevati po levi doubler à gauche
vstati z levo nogo se lever du pied gauche, figurativno se lever du mauvais pied, être de mauvaise humeur

lĕvis² -e, adv. lĕviter (iz *legu̯h-is iz indoev. kor. *legu̯h- prim.: skr. r̥hánt- slaboten, majhen, laghúh uren, lahek, neznaten, gr. ἐ-λαχύ-ς [iz*l_eg^u̯hú-] majhen, neznaten, ἐλαφρός [iz *l_eg^u̯hrós ali morda *ln̥g^u̯hrós], sl. lahek = hr. lȁk = lit. leñgvas, lengvùs = got. leihts = stvnem. līht(i) = nem. leicht = ang. light, stvnem. lungun = nem. Lunge [ker so pljuča lažja od drugega drobovja], stvnem. gilingan = nem. gelingen)

1. lahek (naspr. gravis)
a) po teži: pondus O., occupat ille levem iuvenili corpore currum O. le malo obteženi voz, l. armatura C. lahka oborožitev, lahko orožje in (meton.) = lahko oboroženi vojaki, lahkooboroženci: Ci. = leves milites L. = leviter (levius) armati in v sg.: miles leviter armatus Cu., levis ense nudo V. lahko oborožen z golim mečem; homo levior quam pluma Pl. ali levior plumast (= plumā est) gratia Pl., graviora potesse corpora … incidere ex supero levioribus Lucr., piper levissimum Plin.; pesn. pren. z inf.: tradidit fessis leviora tolli Pergama Grais H. kot lažje breme vzdigniti = lažje porušiti.
b) v gibanju (gibčnost je namreč posledica telesne lahkosti) = gibčen, hiter, nagel, okreten, uren, brz, begoten, bežen: peltam pro parma fecit … , ut ad motus concursusque essent leviores N., Messapus cursu levis V., leves Parthi, cervi V., (apes) flumina libant summa leves V. lahko leteč, Nympharum leves chori H., domo levis exsilit H., currus, saltus, venti, pollex O., hora O. bežna, begotna, leves aquae O. tekoča voda, l. flamen Cat., equus Val. Fl., cursu levi canes elusit Ph.; z inf.: exsultare levis … Maurus Sil., instat Hiber levis et levior discurrere Maurus Sil., omnes ire leves Sil.
c) po fizični vsebini = brez jedra, jalov, neroden, pust: terra Varr., Plin. ali humus Cu., stipulae V.; pesn.: levis turba H. lahka, breztelesna = leves populi O. breztelesni rodovi = podzemeljske sence.
d) po fizičnem učinku lahek = ne težeč, lahen, rahel, šibek, slab(oten), nejak: terraque securae sit super ossa levis Tib., aura Lucr., ignis Lucr., O., strepitus, stridor O., somnus H. lahko(tno), l. malvae H. ali l. cibus Cels. laž(j)e prebavljiva, leve vinum Suet. lahko, leves tactus O., aegra corpora, quae ad tactus levissimos gemunt Sen. ph., levius casura pila sperabat C. z manjšo močjo (silo).
e) po naravni kakovosti lahek = nezdrav (naspr. salubris): terra, loca Varr.

2. metaf.
a) lahek po vrednosti, pomembnosti, moči, veljavi = neznaten, majhen, malenkosten, malovažen, nevažen, malovreden, majhne cene (vrednosti), pomanjkljiv, nepopoln, nevzdržljiv: labor Ter., Ci., causa Ci., causa levior C., levis rumor Ci. ali auditio C. nezanesljiva (nepreverjena) govorica, nepreverjen glas, negotova vest, dolor l. Ci., levior morbus esse coepit N. je začela popuščati, proelio levi facto C., toda: proelio magis ad eventum secundo quam levi aut facili adfectus L. kot po lahko izvedljivi, levius periculum C., levis belli causa L., l. praesidium L., pecunia ei est levissima Ci. zanj nima prav nobene vrednosti, mu prav nič ne pomeni, res levissimae Ci., leviter densae nubes Lucr., leviter saucius Ci., Sen. ph., leviter aegrotantes Ci., levius aegri Cu., levius dolere O. zmerneje, levius miser H. manj; poseb. o lažjih zvrsteh pisateljevanja: qui hoc genus scripturae leve et non satis dignum summorum virorum personis iudicent N., Musa O., leve opus, iuvenilia carmina O., carmina T., levi calamo ludere Ph.; redkeje o osebah: numquam erit alienis gravis, qui suis se concinnat levem Pl. nikdar ne bo veljava nekoga zunaj velika, če je doma neznatna (majhna), grave est enim nomen imperii atque id etiam in levi persona pertimescitur Ci., levis pauper H. ki nima več kredita, ratis (sc. tribunis) … leviorem futurum apud patres reum L. da bo manj veljal; z gen.: opum levior Sil.; kot subst. n. v sg. in pl.: in levi habere T. za malo šteti, malo v čislih imeti, malo upoštevati, inania et levia conquirere Ci., levia sed nimium queror Sen. tr., quid leviora loquor? Petr. poet.
b) lahek po nravnem učinku, po uspehu, ne težeč, neresen, lahen, rahel, ne hud, mil, znosen: insania H. nedolžna, reprehensio levior Ci., aliquem leviore nomine appellare Ci., verbis levioribus uti, quam res postulat Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. znosneje, leve exsilium Suet. znosno, sapiens … ferre potest … malum fortiter aut leviter Varr. lahko, malomarno, levissime feram Ci. prav lahko, prav voljno, omnia levius casura Ci., leviter dicere Ci., O. ali significare Ci. nalahno, narahlo, ut levissime dicam Ci. da se izrazim kar najlahneje, leviter velle O. premalo resno hoteti; o osebah (z dat.): Sithoniis non levis Euhius H. (litota = gravissimus) nenaklonjen, poguben; subst.: istis leviora audire H. rahlejše očitke.
c) lahek po značaju, mišljenju, načelih, lahkomiseln, lahkoživ, nestanovit(en), neznačajen, omahljiv, vetrnjaški, brezznačajen, brez stalnih nravnih načel, nezanesljiv (naspr. gravis dostojanstven, resen, stanoviten): sententia Ter., ne me leviorem erga te putes Pl. mlačnejšega, leves Graeci Ci., l. amicitiae Ci. prijateljstvo z lahkomiselniki, nequam esse hominem et levem sciebam Ci., quidam saepe in parva pecunia perspicuuntur quam sint leves Ci., leves ac nummarii iudices Ci., pecuniam iudicibus levissimis polliceri Ci., leves spes H. negotovi, prazni upi, versūs H. nepremišljeni, l. vulgus O., auctorem levem nec satis fidum supra tanta re patres rati L.
d) ničen, lažen, neresničen: sit tamen precor illa levis Tib., leves atque inanes soni (besedno okrasje, besedni lišp) Petr.

lēvis¹ (ne laevis) -e (prim. gr. λεῖος [iz *λειƑος] in λῑτός gladek, λειότης gladkost, λειόω gladiti; prim. tudi lat. līma, līmus, linō)

1. gladek (naspr. asper, scaber): brassica Ca., locus Ci., esse corpuscula quaedam levia, alia aspera Ci., saxa H., sit coma pectine levis O., levior assiduo detritis aequore conchis O., levissima corpora Lucr., levia folia Plin.; per leve H., Pers. ali per levia Aus. na (po) gladkih tleh; occ. (pesn.) gladek =
a) (z)loščen, (z)leščen, svetel: pharetrae, ocreae, pocula V., galeae H.
b) = gol, nekosmat: iuventas H. golobrada, senex O. plešast, modo levia colla O. pravkar še goli, ora Tib., crura Iuv.; od tod = mladosten, nežen, lep, bleščeč (lesketajoč) se, leščeč se: frons, pectus umeri V.; tudi = nališpan, gizdav: cum sit vir levior ipsā O., trossulus l. Pers.
c) = (s)polzek, drsen, polzen: levi cum sanguine Nisus labitur V.

2. metaf.
a) dobro zmet, razmehčan, zdrobljen: si quod excernitur leve est mali odoris Cels.
b) (o govoru) gladek, gladko tekoč, uglajen: oratio Ci., neve asper eorum (sc. verborum) concursus neve hiulcus sit, sed quodam modo coagmentatus et levis Ci., levia sectari H. težiti za gladkostjo, levis et aspera vox, levis et quadrata compositio Q., dum levia sint ac nitida Q., aures fragosis offendantur et levibus mulcentur Q.

lĕvitās² -ātis, f (lĕvis)

1. lahkost ali lahkota po teži (naspr. gravitas), od tod gibčnost, hitrost, urnost: armorum C. lahka oborožitev, nulli fruticum levitas maior Plin.; summā ali volucri levitate ferri Lucr., qui (sc. pappi) nimia levitate cadunt plerumque gravatim Lucr.; od tod pesn.: Termine, post illud levitas tibi libera non est O. si nepremičen.

2. metaf.
a) lahkomiselnost, lahkoumnost, nestanovitnost, neznačajnost, brezznačajnost, pomanjkanje nravnih načel, vetrnjaštvo, površnost (naspr. gravitas dostojanstvena resnost, poseb. rimska): qui mobilitate et levitate animi novis imperiis studebant C., de eius hominis levitate et incostantia plura non dicam Ci., quid est inconstantiā, levitate, mobilitate, cum singulis hominibus, tum vero universo senatui turpius? Ci., ut adversas res, sic secundas inmoderate ferre levitatis est Ci. je znak brezznačajnosti, l. iudiciorum (= iudicium) Ci., temere assentientium Ci., propter perpetuam in populari ratione levitatem Ci., amatoriis levitatibus dediti Ci. vetrnjaštvu v ljubezni, levitates comicae Ci. lahkomiselnosti, vragolije, kakršne so običajne v komedijah, hanc levitatem ac iactationem animi neque mirabantur in iuvene furioso neque arguebant L., l. muliebris Petr., iocari poëtica levitate Petr., manet in rebus temere congestis levitas Petr., l. nobis insita T., l. Graecorum Lact.
b) plitvost, plitkost, pomanjkljivost, nepopolnost, nevzdržnost: cuius opinionis levitas … non desiderat orationem meam Ci.

lĕvō² -āre -āvī -ātum (lĕvis)

I.

1. (o)lajšati, olajš(ev)ati: serpentum colla levavit O. je olajšala zmajema vrat(ova) = je izpregla zmaja, l. dentes Mart. otrebiti.

2. (klas. le) metaf. (o)lajšati, znosno storiti, zmanjš(ev)ati, (u)blažiti (ublaževati), (u)tolažiti, (po)tešiti (naspr. augere): morbum mulieri Plin., vim morbi Cu., dolorem consolando Ci., alicui metum, luctum, curam, sollicitudinem Ci., calamitatem innocentium Ci., suspicionem Ci., annonam Ci., C., apertis horreis frugum pretia T. poljske pridelke poceniti, inopiam N., C. (o)lajšati bedo, iniurias C., omen V. narediti manj strašno, viam vario sermone V. krajšati si, regis facinus L. ali crimen regis Iust. (u)blažiti kraljev zločin, kralja delati (narediti) manj krivega, cladem O., vulnera O. zdraviti, fonte sitim O. utolažiti, pogasiti, ugasiti si, caliginem Plin.; occ.
a) (kaj dobrega) (po)manjšati, zmanjš(ev)ati, (o)slabiti, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, kršiti: tu laudem illorum levas Acc. ap. Non., cave lassitudo politum cursum levet Acc. ap. Non., inconstantiā levatur auctoritas Ci., multa fidem promissa levant H., l. ictum dextrā H. silo udarca oslabiti, udarec odbiti.
b) levare alicui aliquid komu kaj (od)vzeti, jemati, sneti: viro … manicas atque arta levari vincula iubet V., levasse humano superpositum capiti decus L.
c) (o)krepiti, okrepč(ev)ati, pokrepiti, pokrepčati, podkrepiti (podkrepljevati), (raz)vedriti, veseliti, razveseliti (razveseljevati), (po)tolažiti: miseriis perditas civitates l. Ci. ep., me levaret tuus adventus Ci. ep., qui salutari levat arte fessos corporis artus H., l. corpora fessa Tib., arida ora aquā O., arma deponere ac levare corpora Cu.; v pass.: levatur animus exercendo (po drugih exercitando) Ci., rore et matutino frigore corpora levabantur Cu., levari alicuius luctu O. veseliti se (naslajati se ob) žalosti koga.
d) podpreti (podpirati) koga: auxilio viros V., auxilio iuvat ante levatos V., inferiores auxilio l. Iust.
e) levare aliquem aliqua re koga česa oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), komu kaj vzeti (jemati), odvze(ma)ti, oteti: ego hoc te fasce levabo V., omne l. fronde nemus V. listje pobrati, stipites onere l. Cu., leva me hoc onere (pren.) Ci. ep., l. aliquem metu, molestiā, magnā curā, supplicio aut exilio Ci., civitatem hibernis C. državljanom odvzeti breme prezimovališč, levare diris pectora sollicitudinibus H., levare (sc. laboribus) functum pauperem laboribus H. (Carm. 2, 18, 38), animum religione L., cum te Lucina partu levabit O.; tudi: l. aegrum ex praecipiti H. rešiti (ozdraviti) nevarne bolezni; brez abl.: levata est (sc. partu) Argolis Alcmene O. je povila, porodila, quīs (= quibus, sc. faucibus) condita Erinys … terras caelumque levabat V. je nebo in zemljo oproščala (namreč sebe kot težečega bremena); refl.: l. se vita aereo ense Varr. fr., se aere alieno Ci. znebiti se dolgov, razdolžiti se, poravnati dolgove; v pass.: levari morbo Ci. ozdraveti, levata omni sollicitudine mens T.; redkeje (predklas. pesn.) z gen.: me omnium laborum levas Pl., l. aliquem irae Pac. fr. —

II.

1. dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): levat terga suis O. sname, l. membra cubito O. podpreti (podpirati), membra gramine ali humo O., seque levat saxo O., de caespite virgo se levat O., paulumque levatus O. potem ko se je malo privzdignil, naves tridenti levat V., l. se alis L. ali samo se levare Col., Plin. (o ptičih, čebelah) vzleteti (vzletati), piscem arundine extra aquam l. Plin.; o neživih subj.: per hiemem, quae altius levat Alpes Fl. ki še viš(j)e (še bolj) kopiči sneg v Alpah.

2.
a) levare = ancoras solvere dvigniti sidra, odpluti: transfretemus ad stagnum; et levaverunt It.
b) dvigniti (dvigati) = dobi(va)ti: tributum Ulp. (Dig.).

Opomba: Star. fut. II levāssō Enn. ap. Ci.