Franja

vārus¹ 3 (iz *u̯ā-ros ali *u̯aq-sros, indoev. kor. *u̯ā- ali *u̯aq- kriviti, upogibati; prim. skr. vakráḥ skrivljen, ukrivljen, lat. va-c-illāre, va-t-ius, va-g-ari, vāricus)

1. zakrivljen, navzven ukrivljen (skrivljen), narazen z(a)vit, razprt, razrasel, razkrečen, razširjen: Mart. idr., cruribus [ac collo internodis] rectis et potius uaris quam vatiis Varr., cornua boum O., tenui a pectore varas manus O. držal sem roki od prsi navzven skrivljeni; occ. (o osebah) navzven ukrivljenih nog (bivajoč), krivonog, razkrečenih nog (bivajoč), razkrečen, raznožen, krevljast, krevsast, šátrav, šátrast, kot subst. krivonožec, razkoračnik, skoračnikar, šatravec, krevsa: Luc. ap. Non., Pl. idr., hunc varum distortis cruribus (sc. appellat) H.

2. metaf. nasproten: est alterum (sc. genus hominum) et huic varum H., geminos … varo producis genio Pers. — Kot nom. propr. Vārus -ī, m Vár, priimek raznih rimskih rodov, npr.

1. Q. Attius Vārus Kvint Atij Var, pompejevec, vojskovodja v državljanski vojni, padel v bitki s Cezarjem pri Mundi: C.

2. P. Alfēnus Varus Publij Alfen Var iz Kremone, Horacijev sodobnik, najprej čevljar v svojem rodnem mestu, pozneje rimski konzul, zelo znan pravnik in avtor del s področja prava: H., Gell.

3. L. Varus Lucij Var, Avgustov prijatelj: Q.

4. P. Quīnctīlius Varus Publij Kvinktilij Var, konzul l. 13 pr. Kr., namestnik v Siriji, potem v Germaniji; ko ga je germanski vojskovodja Arminij premagal v Tevtoburškem gozdu l. 9 po Kr., je naredil samomor (vrgel se je na svoj meč): Vell., Suet., T. Po njem adj. Vāriānus 3 Várov: exercitus T., clades Plin., Suet.

vas³ ak. ➞ → vi; euch, Sie
pri vas bei euch, bei Ihnen
zaradi vas euretwegen, Ihretwegen

văs¹, vadis, gen. pl. vadum, m (prim. got. wadi zastavilo, ara, nadav, gawadjon zaročiti, stvnem. wetti, weti zastavna pogodba, zastavilo, nem. Wette, lit. ùž-vadas pravni zastopnik, vadúoti vnovčiti zastavilo, lat. praes, praedium) porok, porokovalec, garant, jamčevalec, jamčitelj
a) v kazenski pravdi je bil tisti posameznik, ki je s plačilom varščine (kavcije, jamčevine) dajal zagotovilo (poroštvo), da bo obtoženec na določeni dan prišel pred sodnika; s tem se je obtoženec rešil preiskovalnega zapora): Varr. idr., qui aut citati non adfuerunt aut vades deseruerunt L., vades dare L. dati poroke; pri Grkih = tisti, ki s svojim telesom daje poroštvo za drugega: vas factus est alter (sc. Damon) eius sistendi Ci., vadem te ad mortem tyranno dabis pro amico Ci., cum alterum vadem mortis accepisset Ci.
b) v civilni pravdi, sicer imenovan praes = tisti, ki porokuje, da bo obtoženec na določeni datum prišel na sodno obravnavo: ille datis vadibus qui rure extractus in urbem H.; metaf.: vestram virtutem … vadem praedemque habeo Cu. vaš pogum mi daje vsaktero poroštvo.

vasováti

vasovati pri kom veiller, faire la veillée chez quelqu'un
hoditi vasovat h komu aller voir, aller veiller chez quelqu'un; rendre visite à sa bien-aimée (en cachette), faire la cour

vátel (83 cm) vara f (de medir)

dolg en vatel de una vara de largo
meriti na vatle (pri prodaji) varear, (blago) anear

vcepiti glagol
1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, oltMalo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva. ▸ kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

3. (vtisniti) ▸ beültet
Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil. ▸ kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.

vectis¹ -is, abl. -e (-ī le Ter.), m (vehere)

1. vzvod, dvigalo, dvigovalo, vzdigovalo, vzdigača: Isid. idr., saxa vectibus promovent C., cum vectibus subiectis signum commovere conarentur Ci., vecte in pectus adacto stravit eum O., cum validis vecte certabat S. fr.

2. lomilka, lomilno železo, lomilni drog: Ter., vectes foribus minaces H.

3. occ.
a) zapah pri vratih: Plin., centi aurei claudunt vectes V., si anguem vectis circumplicavisset Ci.
b) stiskalno vreteno, motovilo, navijalnik pri stiskalnici: ipsum autem torcular, si non cocleis torquetur sed vectibus et prelo premitur Vitr.
c) tolkač, tolkalo, pehalo, p(e)halni drog, starejše pehaj: vestes lignei, vectes lignei ferrati Vitr.
d) nosilni drog, povérek: Cl.

večerj|a [é] ženski spol (-e …) das Abendessen, das Abendbrot; (družabnost) das Abendessen, das Essen
religija Gospodova večerja das Abendmahl
pri večerji bei Tisch, beim Abendessen

vedenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Verhalten (grozilno/svarilno živalstvo, zoologija Drohverhalten, instinktivno Instinktverhalten, napačno/neustrezno Fehlverhalten, potrošnikov Verbraucherverhalten, v skladu z vlogo Rollenverhalten), die Verhaltensweise, die Haltung (protestno Protesthaltung); das Benehmen, v šoli: das Betragen (ocena za vedenje die Betragensnote)
lepo vedenje die Artigkeit, pravila: der Benimm
afektirano vedenje das Getue
neotesano vedenje die Rüpelei
nešportno vedenje die Unsportlichkeit
vedenje pri mizi Tischmanieren množina
pravilo za vedenje die Verhaltensregel

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

vêdro (za vodo) cubo m ; teh cangilón m

po vedrih, z vedri a cubos
veriga z vedri (pri bagru) cadena f de cangilones
vedro za smeti cubo de la basura

veganj|e [é] srednji spol (-a …) tehnika der Verzug (pri kaljenju Härteverzug)

veglia f

1. bedenje:
fare la veglia a un malato, a un morto bedeti pri bolniku, mrtvecu
veglia funebre bedenje pri mrtvecu

2. budnost, nočno delo:
stato di veglia budnost

3. domača zabava:
veglia danzante ples

vegliare

A) v. intr. (pres. veglio) bedeti
vegliare su ekst. bedeti nad

B) v. tr. bedeti, skrbeti za:
vegliare un malato bedeti pri bolniku

vehemēns, pesn. tudi vēmens (H., Cat., Lucr.) -entis, abl. -ī, pesn. tudi -e, adv. vehementer, (vehere = „pripeljavajoč se“)

1. silen, strasten, ognjevit, ognjen, vnet, razvnet, zagret, razgret, silovit, divji, hud, buren, veheménten, starejše ljut ipd. (naspr. lenis): Ter., Gell. idr., nimium es vehemens feroxque naturā Ci., persona vehemens et acris Ci., accusator Ci., orator parum vehemens Ci. razvnet, ingenium L., voluntates S., vehementer agere Ci., me vehementer accusant Ci., ingemuisse vehementius Ci., se vehementissime exercere in aliquā re C., vehemens in agendo Ci., paterone esse in eos vehemens? Ci., se vehementem praebere in aliquem Ci., vehementer invehi in aliquem Ci., vehemens lupus H., canis Ph.; z loc.: vehemens animi Aur.; analogija: operā vehemente H. vsiljivo.

2. odločen, krepek (krepak), krepkoben, strog: habemus senatūs consultum in te vehemens et grave Ci., iudicium, litterae Ci., quis tam vehementer de salute suā contendit? Ci.

3. metaf. silen, močen (močan), krepek (krepak), trden, velik, hud, buren, znaten, učinkovit: Cu., Auct. b. Hisp., Col., Plin. idr., volnus Ci., magnum ac vehemens (burna) bellum Ci., fuga Hirt. vihrast, Iuppiter Optimus Maximus, cuius nutu et arbitrio caelum, terra maria que reguntur, saepe ventis vehementioribus L. močnejšimi, vehementior somnus L. trdnejše, id vehemens ad sanguinem supprimendum est Cels. odlično sredstvo za ustavljanje krvi; adv. vehementer zelo, silno, močno, krepko, odločno, hudo, živo, znatno, vneto, vehementno, vroče, skrajno, nadvse: vehementer gaudere, laetari, delectari, gratulari, admirari, desiderare, timere, errare Ci., haec vehementius tum colebantur Ci., eo vehementius niti S., vehementissime displicet Ci.; pri adj. (stopnjujoč): Pl., Auct. b. Hisp., Corn. idr., vehementer carus S., vehementer arduus, moderatus, utilis Ci.; pri adv.: vehementer adhuc egit severe Ci. ep.

vehō -ere, vexī, vectum (indoev. kor. *u̯eg̑h- gibati, vesti, voziti, peljati, premikati; prim. skr. váhati, vozi, nese, vleče, vahas- vozeč, vahítram vozilo, voz, ladja, gr. ὄχος [iz *Ƒόχος] voz, ὀχέω nesem, ὀχέομαι vozim (peljem) se, pamfil(ij)sko Ƒεχέτω naj prinese, lat. vehiculum, vehemēns, vehis, vectīgal, vectō, vectiō, vectitō idr., umbr. arveitu, arsueitu, arueitu = lat. advehito, kuveitu = lat. convehito, osk. veia (iz *u̯eh-i̯a) = lat. plaustrum, lit. vèžti = sl. voziti, vesti, voz, skr. vāhas-, nem. Wagen, got. gawigan premikati, tresti, stvnem. wegan = stvnem. wagan premikati se, zibati se, got. wagjan = stvnem. weggen = nem. bewegen, wägen, wiegen, got. wigs = stvnem. weg = nem. Weg, Wage, Wiege)

I. act.

1. (s kakim vozilom, plovilom, konjem idr.) z mesta na (drugo) mesto voziti, (od)peljati, spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prevažati, nositi, odnesti (odnašati), vesti, odvesti (odvažati), (od)vleči: Ter., Varr., Pr., currum albentes vehebant equi Ci., triumphantem (sc. Camillum) albi vexerunt equi L., te tuae vexere tigres H., uxorem plaustro Tib., aura vehit navem Val. Fl. žene, goni; meton.: singuli currūs senos viros vehebant Cu. na vsakem vozu se je peljalo šest mož; med. gibati se, premikati se: totum animal movebatur illud quidem, sed inmoderate et fortuito ut sex motibus veheretur Ci., apes trans aethera vectae V. leteče; pren.: temere in pericula vectus Cu. spustivši se.

2. occ. nesti, nositi, prinesti (prinašati): herum Pl., parentes suos Sen. ph., reticulum panis humero H., sarcinas, pecuniam Cu. nesti s seboj, talenta Cu. odpraviti, ex annona decem dierum et septem, quam in expeditionem pergens vehebat cervicibus miles Amm., (sc. formica) vehit ore cibum V., vehit equus dominum H., ille taurus, qui vexit Europam Ci., quos vehit unda V., cum (sc. amnis) aquae vim vehat L. s seboj vali (podi, žene, drevi), flumina vehunt aurum Cu., quodque suo Tagus amne vehit, fluit ignibus aurum O., vecta spolia, captivi, simulacra montium T. prevažali so (pri triumfu) = kazali so, razkazovali so; z dat.: ut militi … eques … frumentum veheret L. da je prinašal (dovažal); abs.: vehit Veg. nosi (jezdeca); metaf.: quod fugiens hora vexit H. je prinesla, prinese, aliquem ad summa vehere T. koga pripeljati do najvišjih časti, povzdigniti koga do vrhunca časti.

3. pass. dati se voziti (peljati), voziti se, peljati se, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se ipd.: Pl. idr., nube vehi O. dati se nesti oblaku, puppe vehi O., cum in lecticulā veheretur Eutr. ko se je dal nositi, ko so ga nosili, curru vehi Ci., L., O., Plin., Vell., vehi in raedā, in essedo Ci., vehiculo iuncto (gl. vehiculum); pesn.: in niveis equis vehi O. = na zmagoslavnem vozu, v katerega so vpreženi belci; occ.
a) jezditi, jahati: equo vehi Ci., C., in quo (sc. equo) ego vehebar Ci., equo citato ad hostem vehitur N. jezdi v naskoku proti sovražniku, pisce vehi quaedam (sc. Nereides) videntur O.; abs. vehi (sc. se equo) jezditi, per urbem Ci., vehi post se L.
b) voziti (peljati) se na ladji, ladjati, pluti, jadrati: Plin. iun. idr., vehi navi Pl., in navi Pl., Ci., N., lintribus Varr., puppe, rate O., phaselis V., in quadriremi Ci., per mare vectus Pl., per aequora vectus V.

4. redko intr. = vehi, toda le v pt. pr. in gerundiju: vehens quadrigis Ci., plaustro vehens Iust., in equo vehens Quadr. ap. Gell., ius lecticā per urbem vehendi Suet.

Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod

1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.

2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.

3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.

4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin.

veillée [veje] féminin večerne ure (po večerji); družinski ali prijateljski sestanek po večerji

veillée d'un mort, mortuaire bedenje pri mrliču
veillée d'armes večer pred važnim dnem
c'est notre veillée d'armes avant le concours to je naš večer pred natečajem, izbirnim izpitom ipd.

Vē-iovis -is, m (vē, vae in Iovis) Vejóvis = zli Jupiter, staro rimsko maščevalno božanstvo, ki so ga istovetili s podzemeljskim Jupitrom (= Plutonom) ali Apolonom: Ci., Gell., Amm. — Star. soobl. Vē-diovis -is, m Vedijóvis: Varr., O. (pri katerem je Vediovis = mali Jupiter, Jupiter kot otrok; prim. vae-grandis); poznejša soobl. Vē-dīus -iī, m Védij: M.

vel (po svojem nastanku gre za imp. glag. velle „hoti, voli, izberi si to ali ono“, „vzemi, kar hočeš“; prim. sl. li (iz kor. *u̯el- hoteti))

I. conj. (ne izključuje kakor aut, ampak enači, vzporeja, daje na izbiro)

1. postavljena enkrat = ali, ali tudi: Plin., C., V. idr., eius modi coniunctionem tectorum oppidum vel urbem appellaverunt Ci., tantus te stupor oppressit vel, ut verius dicam (ali bolje rečeno), tantus furor Ci.; drugi člen okrepljen z etiam (vero etiam, omnino): laudanda est vel etiam amanda vicinitas Ci.; celo: studium tuum vel etiam, si vis, existimatio Ci.; če pri drugem členu dodamo še potius, z njim prvi člen okarakteriziramo kot manj primeren in ga popravimo: post obitum vel potius excessum Romuli Ci. (ker je bil Romul vzet v nebo, izraz obitus ni ravno primeren)

2. stavljena dvakrat ali večkrat = ali … ali ( … ali … ), bodisi … bodisi ( … bodisi … ), in … in ( … in … ), deloma … deloma ( … deloma … ): Pl., C. idr., animus vel bello vel paci paratus L., vel dignitas hominis vel honoris amplitudo Ci., oraculi sortem vel elusit vel implevit Cu., ad usum vitae vel etiam ad ipsam rem publicam conferre debemus Ci., summa vel humanitatis vel dementiae vel misericordiae tuae Ci.; veččlenska naštevanja razpadajo v dvočlenske skupine nasprotij: sed ego cur non adsum vel spectator laudum tuarum vel particeps vel socius vel minister consiliorum? Ci. ep.; pesn.: pariter pietate vel armis egregius V. —

II. adv.

1. (poudarjajoč) tudi, celo, in: Pl., Ter., H., Cu. idr., vel regnum malo quam liberum populum Ci., cum se vel principes eius consilii fore profiterentur C., unum vel adversus omnes satis esse L., vel Priamo miseranda manus V., nunc miseranda vel hosti O.

2. (pri superl. okrepi) pač, bržda, najbrž, kajpada, kakopak: Luc. ap. Non., N., Q. idr., huius domus est vel optima Messanae Ci. pač najlepša, vel maxima auctoritas L., vel maxime Ci. pač najbolj, prav posebej, zelo.

3. (poudarja posamezen ali poseben primer) posebej, posebno, zlasti, predvsem: vel hic Pamphilus iurabat quotiens Bacchidi Ter., est tibi ex eis ipsis qui adsunt bella copia, vel ut (v novejših izdajah velut) a te ipso ordiare' Ci. posebej če začneš pri samem sebi; včasih = na primer: vel quasi egomet Pl. kot npr. jaz, ita scitote esse cetera, vel quod ait Lucceius Ci.

Opomba: Aut … vel ali, vel … aut = vel … vel je pesn. in poklas.; sicer najdemo aut … vel in vel … aut tudi v klas. prozi, celo pri Ci., a le tako, da si aut in vel ne ustrezata.