Franja

nèmaščeván non vengé

to ne sme ostati nemaščevano cela sera vengé, je m'en vengerai, j'en tirerai vengeance

Nemesis -eōs, acc. -sin in -sim, abl. -sī, f (Νέμεσις) Némesis

1. poosebljeno občutje za tisto, kar je prav(ično), boginja pravičnosti, kaznovalka in maščevalka, ki kaznuje zlasti ošabnost in prevzetnost, s priimkoma Adrastea in Rhamnusia (gl. ti besedi): Aus., Amm., ne poenas reposcat a te Nemesis Cat., alii Graecam Nemesin invocantes Plin., est post aurem aeque dexteram Nemeseos, quae dea Latinum nomen ne in Capitolio quidem invenit Plin.; poistovetena s pobožanstveno Ledo: Laet., s soncem: Macr.

2. Tibulova ljubica: Tib., O., Mart.

nemir|en (-na, -no) unruhig; (ki ne najde miru) rastlos, ruhelos; (poln nemira) unruhevoll; (živčen) zappelig, kribbelig; (neenakomerno obarvan) farbschipprig
nemirna duša človek: der Sausewind

nēmō, gen. nēminis, toda klas. le nūllīus, dat. nēminī, acc. nēminem, abl. nēmine, a klas. le nūllō, nūllā, m, redkeje f (ixpt. nĕ in stlat. hemō = homō, torej =) „noben človek“, nihče, nobeden. Latinec uporablja besedo le subst., tudi kadar jo (pred posamostaljenimi adj. in pt.) slovenimo z noben: nemo liber N. noben svoboden mož, noben svobodnjak, nemo avarus H. noben skopuh, nemo Thebanus N. noben tebanski mož, noben Tebanec, nemo Romanus L. noben rimski mož, noben Rimljan, nemo adulescens Ci. noben mladenič, neminem iacentem N. nobenega padlega (moža), nemo unus Ci., C. ali unus nemo Corn. noben posameznik, nobeden, nemo alius Ci. ali nemo alter Plin. nihče drug, nemo quisquam Kom., Gell. niti eden, tudi eden ne, prav nihče; v zvezah nemo rex, nemo Perses N., nemo homo, civis, servus Ci. imajo za nemo stoječe besede apoz. pomen: quod nemo adhuc civis Romanus quivit consequi N. nihče, ki je rim. državljan, nihče kot rim. državljan = noben rim. državljan; včasih subst. f.: vicinam neminem magis amo quam te Pl., hoc scio … neminem peperisse hic Ter.;. s predikatom v pl.: cum eorum nemo venissent L., neminem se plebeium contempturum, ubi contemni desissent L.; kot subst. se nemo veže tudi z gen.: nemo amicorum Ci. nobeden izmed prijateljev, noben prijatelj, nemo omnium mortalium, nemo nostrum, nemo vestrum Ci., reliqui, quorum nemo est, quin … Ci., nemo fuit militum, quin … C., nemo omnium Numidarum S. nihče izmed Numidijcev, noben Numidijec; analogno po unus z e(x): nemo est ex tanto numero, quin … Ci., nemo e vobis Vell.; litota: non nemo marsikdo , eden in drugi: quas leges ausus est non nemo improbus, potuit quidem nemo convellere Ci., video de istis, qui se populares haberi volunt, abesse non neminem Ci.; toda nemo non (tj. kadar spada nikalnica k predikatu) = vsak(do), vsi: aperte adulantem nemo non videt Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., nemo non … putarat N.; za nemo, zlasti če stoji pred dvojnim nec (neque), se zanikanje pogosto nadaljuje (kakor v sl.): neminem deo nec deum nec hominem carum, neminem ab eo amari neminem diligi vultis Ci. da ni nihče, niti bog niti človek … , nemo non linguā, non manu promptior L.; tako tudi: sed me moverat nemo magis quam is, quem tu neminem putas Ci. ep. ki ga ti šteješ za nič(lo), ki ga ti prav nič ne ceniš, ne legat id nemo … velim Tib. da tega nihče bere.

Opomba: Neniō: H., nemŏ: Mart., Iuv.

nemoder|en [è,ê] (-na, -no) unmodern; (ne po modi) unmodern, unmodisch; ironično aus der Klamottenkiste

nemogoč [è,ó] (-a, -e) unmöglich, nicht möglich; (niti v mislih) undenkbar; (nedosegljiv) unerreichbar; (brezizgleden) aussichtslos; (neprimeren) ungeeignet, pripomba: unpassend; (izključen) ausgeschlossen; (ki ne pride v poštev) indiskutabel, unzumutbar; (grozljiv) haarsträubend; (neznosen) človek: unleidlich
nemogoč dogodek unmögliches Ereignis
nekaj nemogočega ein Ding der Unmöglichkeit, ein Unding
biti skoraj nemogoč an das Unmögliche grenzen
ni nemogoče, da … (ni mogoče izključiti) es ist nicht von der Hand zu weisen …

nèmōj nèmōjmo nèmōjte zanikalni velelnik glagola moći z določno obliko glagola, ki je nosilec dejanja, ali z nedoločnikom: nemoj, sine, da se srdiš; nemojte se srditi, drugovi; molim te, nemoj da zaboraviš; molim te, nemoj da zaboraviš; nemojmo vrijedati ljude; nemojmo da vrijedamo ljude: nemoj zaboraviti nikar ne pozabi; nemojte misliti nikar ne misliti; čovjeka stvoriti (da stvoriš), nemoj, bože

nem-pe, part. (iz indoev. pron. debla *no- [gl. enim, nam] + pe [gl. quippe]; prim. lit. kaōĩ-p kakor, šeōĩ-p … teōĩ-p tako … tako)

1. v pojasnilo in potrditev kake povedi = saj, saj vendar, saj menda, menda ja, namreč: nempe uxor est tua Pl., n. dixi H., n. enim duo genera materiarum apud rhetoras tractantur T. saj vendar.

2. v potrditev, kadar poudarjamo tisto, kar se priznava in se ne da tajiti = kajpada, seveda, menda da (ja), toda seveda, prav, vsekakor, (za)res, resnično: n. incomposito dixi pede currere versus Lucili H., optabam certe recipi: sum n. receptus O. res sem bil sprejet, hoc duce n. deo ventis agitaris O.

3. v dodatno potrditev v vprašanjih, izrečenih z začudenjem ali neugodjem = res, torej res, ali s prepričanjem = menda (ja), kajne (da): n. hic tuus est ? Pl. torej je (ta) res tvoj?, n. recte valet? Pl. menda je ja zdrav?, n. negas? res lažeš?, n. eum dicis? Ci. ti misliš tega, kajne?

4. v potrditev in dodatno pritrditev v odgovorih na vprašanja, pogosto iron. = to se ve, da … , seveda, kajpada, kajpak (da), očitno, vendar: Pompei tertius consulatus in quibus actis constitit? n. in legibus Ci. očitno vendar, da v zakonodaji, a quo defenderet? n. ab hoste Ci., quos ego orno? n. eos, qui … Ci. tiste vendar, ki …

nemško deutsch, deutschsprachlich
po nemško auf Deutsch
govoriti nemško deutsch/Deutsch sprechen
izraziti po nemško eindeutschen, verdeutschen
knjižno nemško schriftdeutsch
ne zna nemško er kann/versteht kein Deutsch
zna nemško er kann/versteht Deutsch

nèmuzikáličen

biti nemuzikaličen ne pas être musicien, ne rien entendre à la musique

nēnia (napačno naenia) -ae, f (gr. νηνία; prim.: νηνία τὸ Φρύγιον μέλος)

1. pogrebna pesem, pogrebnica, sploh vsaka žalostna pesem, žalostinka, žálostnica, žalospev, otožnica: Pl., Q., Suet. idr., vocabulo neniā Graeci cantus lugubres nominant Ci., honoratorum virorum laudes in contione memorentur easque etiam cantu ad tibicinem prosequantur, cui nomen nenia Ci., absint inani funere neniae H., ne relictis, Musa procax, iocis Ceae retractes munera neniae H. (o žalostinkah Simonida s Keosa), naenia est carmen, quod in funere laudandi gratiā cantatur ad tibiam Fest., P. F. Od tod

2. pren. in preg. (žalosten) izid ali konec česa: id fuit nenia ludo Pl. to je bila za šalo tako rekoč pogrebnica = žalosten konec, tako se je to končalo, huic homini amanti mea hera dixit neniam de bonis Pl. žalostno zgodbo, dicetur merita Nox quoque nenia H. sklepna pesem, pesem sklepnica (po drugih pa: hvalnica), sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari crediderunt Fest., sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari putant P. F.

3. pesem sploh, kakor npr. poulična popevka, nočna pesem, nočno petje, uspavanka: lenes neniae Arn., puerorum nenia H., viles neniae Ph. nedolžne norčije; occ. čarovna pesem, čarovne besede: neniaque in volucres Marsa figurat anus O. (Fast. 6, 142), Marsa dissilire nenia H.

4. rovarsko pretresanje (prerešetavanje), škodoželjno kritiziranje, zlobno nerganje: accusatorum meorum neniae et probrosae querelae Hier. — Pooseb. Nēnia -ae, f Nénija, boginja pogrebnega petja, boginja žalostink, ki je imela kapelico pred Viminalskimi vrati: Arn. , Aug., Naeniae deae sacellum ultra (extra P. F.) portam Viminalem fuerat dedicatum Fest.

Opomba: Abl. sg. neniā dvozložen: naeniaque in (beri naeniaquin) volucres Marsa figurat anus O.

neobičaj|en [è] (-na, -no) ungewöhnlich, unüblich; ki ga človek ni navajen: ungewohnt; beseda, raba: (ki ga ne poznaš) ungeläufig; ki ni v rabi: ungebrauchlich

nèodkritosŕčen insincère, faux

biti neodkritosrčen être de mauvaise foi, familiarno ne pas être franc

neon samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi, kemija (žlahtni plin) ▸ neon Neon se uporablja za svetlobne napise, kripton pa za laserje. ▸ A neont fényfeliratoknál használják, a kriptont pedig lézerekben.
Sopomenke: Ne

2. neformalno (fluorescenčna razsvetljava) ▸ neon
Ko se je peljala mimo zabavišča, so vrtiljak in gugalnice itd. svetili z barvnimi žarnicami in neonom. ▸ Amikor a vidámpark mellett haladtak el, a körhintát és a hintákat színes izzók és neonok fénye világította meg.

3. tudi v pridevniški rabi, neformalno (barva) ▸ neonNjihova športna oblačila za poletje so barvita, a hkrati ohranjajo dovolj elegance, da so primerna tudi za tiste, ki jih ne prepričajo zgolj neon in divji vzorci. ▸ A nyári sportruházatuk bővelkedik színekben, de kellően elegáns lehet azok számára is, akiket nem csak a neonszínű és vad mintázatok győznek meg.

4. blagovna znamka (avto) ▸ Neon [autómárka]

nèopážen inaperçu

ostati neopažen rester (ali passer) inaperçu, ne pas être remarqué

nepoklican [è] (-a, -o) unberufen; (nepozvan) unaufgefordert; (neupravičen) unbefugt; (ne da bi bil poklican) ungerufen

nepokórnost nepokórščina disobedience; insubordination; insubordinate conduct

ne trpim nepokorščine I will not be disobeyed

nepōs¹ -ōtis, m (indoev. kor. *nepot- vnuk, potomec, (sekundarno) nečak; novejše etimologije povezujejo to besedo z lat. potis [ne-pōs (*ne- ne in *pot- moč) torej = „nemočen“, „nesamosvoj“, „nedoleten“]; prim. skr. nápāt vnuk, potomec, naptī́- vnukinja, potomka, gr. ἀ-νεψιός nečak, bratranec, ἀ-νεψιά nečakinja, sestrična, lat. neptis, sl. nečak, hr. nȅćāk, starejše lit. nepotis, nepuotis vnuk, nečak, stvnem. nevo vnuk, sorodnik, nift vnukinja, nem. Neffe, Nichte, ang. nephew)

I.

1. vnuk: Neptuni, Veneris Pl., Masinissae S., Atlantis (= Mercurius) H., Nerēius (= Achilles) H., nep. invisus (= Romulus) H., nep. pausillus Afr. fr. ali parvulus Cu. vnuček, crudelis Castor, ne dicam sceleratum et impium, qui nepos avum in capitis discrimen adduxerit Ci., Metellum enim multi filii filiae, nepotes neptes in rogum imposuerunt Ci., ne parricidio macularent partus suos, nepotum (vnukov) illi, hi liberûm progeniem L., ex filia nepos Ci., Eutr., Dig., ex filio nepos Gell., Dig., nep. ex fratris filio G., sororis nep. L. epit., Vell., Crispum … C. Sallustius … sororis nepotem in nomen adscivit T., sororum nepotes Suet.

2. f vnukinja: Ilia dia nepos quas aerumnas tetulisti: Enn. —

II. metaf.

1. tui nepōs vnuk v petem kolenu, prapravnuk: Ci. fr.

2. pesn. (pozni) potomec: venturos tollemus in astra nepotes V., in nepotum perniciem H., lexque eadem poenae, ne sis secura futuri, dicta tuo generi serisque nepotibus esto! O., Remi nepotes Cat., apud seras gentes populosque nepotum Lucan.

3. (o živalih) zarod: Col.

4. (pri trtah) stranska mladika, stranski poganjek, trtni podočnjak: Col.

5. poklas. bratranec, sestrič, nečak: Eutr., Hier. —

III. meton. potratnež, razsipnež, razkošnež, zapravljivec, požrtnež, požrešnež, uživač (naspr. patruus = strog sodnik nravstvenosti; gl. patruus): quis ganeo? quis nepos? quis adulter? Ci., non minus in populi Romani patrimonio nepos quam in suo Ci., haud paravero quod aut avarus ut Chremes terra premam, discinctus aut perdam ut nepos H., pater ardens saevit, quod meretrice nepos insanus amica filius uxorem grandi cum dote recuset H., scire volam, quantum simplex hilarisque nepoti discrepet H., ut ventres lamna candente nepotum diceret urendos H., nepos modo tertiam progeniem hominum, modo luxuriosum significat Prob.

nȅpovrāt m nevrnitev: otišao je u nepovrat odšel je tja, od koder ni vrnitve; na nepovrat uzajmiti novac izposoditi si denar, ki nikoli ne bo vrnjen; gl. tudi unepovrat

nepozná(va)nje desconocimiento m ; ignorancia f

nepozna(va)nje zakonov ne ščiti pred kaznijo la ignorancia de la ley no exime del castigo