Franja

shampooing [šɑ̃pwɛ̃] masculin umivanje, pranje glave, las

se faire faire un shampooing chez le coiffeur dati si prati lase pri frizerju

shízma (-e) f rel. scisma; knjiž.
shizma med besedami in dejanji disaccordo fra le parole e i fatti

shoot^*2 [šu:t]

1. prehodni glagol
iz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede)
ameriško, sleng odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa
fotografija posneti, slikati, fotografirati
sleng izreči, izgovoriti

2. neprehodni glagol
streljati (at na, v)
streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti
fotografija napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti
figurativno razvijati se, zoreti

shoot him! ustrelite ga!
a shooting pain zbadajoča bolečina, zbodljaj
a shooting star zvezdni utrinek, meteor
to shoot o.s. ustreliti se
to shoot the amber ameriško, sleng pri rumeni luči voziti skozi križišče
to be shot of s.o. znebiti se koga
I'll be shot if... naj na mestu umrem, če...
to be out shooting biti na lovu
to shoot the bolt odriniti zapah
to shoot one's bolt sleng napraviti, kar se (le) da
to shoot the cat pogovorno bljuvati, bruhati, kozlati
a cat shot out of the room mačka je šinila iz sobe
to shoot big game loviti, streljati veliko divjad
to go shooting iti na lov
the driver was shot out of the car šoferja je vrglo iz avta
a grain shoots zrno kali
to shoot a bridge hitro se peljati, šiniti pod mostom
to shoot a line sleng bahati se, pretiravati
to shoot one's linen namenoma kazati krajnike svojih manšet
to shoot a match udeležiti se tekmovanja v streljanju
to shoot the moon sleng odseliti se ponoči brez plačanja stanarine
to shoot wide of the mark figurativno zelo se zmotiti
to shoot the Niagara figurativno poskusiti vratolomno dejanje
to shoot questions at s.o. bombardirati koga z vprašanji
to shoot a rapid šiniti prek brzice
to shoot a scene film snemati sceno (prizor)
to shoot straight sleng biti pošten, iskren
he was shot for a spy bil je ustreljen kot špijon
to shoot the sun navtika določiti položaj ladje s sekstantom opoldne
my tooth shoots abominably zob me strašansko boli
to shoot the traffic lights pri rdeči luči voziti skozi križišče
to shoot the works figurativno igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore

short¹ [šc:t] pridevnik
kratek, majhen; nizek
prozodija nenaglašen
figurativno nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen
figurativno nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

at short range od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)
for short zaradi kratkosti
on short commons slabo hranjen
little short of 5 dollars ne polnih 5 dolarjev, skoraj 5 dolarjev
nothing short of nič manj kot, skoraj
a short 10 miles komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj
a short way off ne daleč proč
short bill (paper) loan kratkoročna menica, posojilo
short of breath zasopel, nadušljiv
short of cash brez gotovine
short circuit elektrika kratek stik
short cut bližnjica
short date kratek rok
short drinks nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače
short of hands brez zadostne delovne sile
short rations pičli obroki
a short sea kratki (morski) valovi
short sight kratkovidnost
a short memory kratek spomin
short and sweet kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)
short story novela
short temper razvnemljivost, nagla jeza
short ton mera za težo (907,20 kg)
short weight slaba vaga
a short time ago pred kratkim
to be short with s.o. biti kratkih besedi (osoren) s kom
to cut (to make) a long story short na kratko povedati; skrajšati; skratka
to come (to fall) short of ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati
the copy falls of the original kopija zaostaja za originalom
I am short of money zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar
we are short of goods nimamo robe
the bag is 3 pounds short vreča tehta 3 funte premalo
the gate-money fell short of the expenses vstopnina ni krila izdatkov
it is nothing short of treason to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja
it would be little short of madness to bi bila skoraj norost
to come short of one's duty ne izpolniti svoje dolžnosti
his joy had but a short time njegovo veselje je bilo (le) kratko
to make short work of hitro opraviti z
to make short shrift of figurativno napraviti kratek proces z
I ran short of bread zmanjkalo mi je kruha
to give short weight dajati slabo vago, goljufati pri teži
to grow shorter zmanjšati se
to take short views videti le sedanjost, ne videti daleč
to be of short breath biti ob sapo, biti nadušljiv

short [šɔrt] masculin kratke hlače (za šport, za počitnice)

être en short, porter le short nositi kratke hlače

shraníti (-im) | shranjeváti (-újem) perf., imperf.

1. riporre, serbare, conservare:
shraniti zimska oblačila riporre gli abiti invernali
shranjevati stara pisma serbare le vecchie lettere

2. (prihraniti, prihranjevati) mettere da parte, accantonare, tenere, depositare:
denar je nevarno shranjevati doma non è sicuro tenere i soldi in casa
shraniti kaj za kako silo mettere da parte qualche soldo per ogni eventualità

3. inform. memorizzare, immagazzinare:
shraniti podatke, datoteko memorizzare dati, un file

sī, stlat. sei (star. lok. sg. n *su̯-; prim. lat. sic, volskovsko se pis = si quis, osk. svaí in suae = umbr. sve = lat. si, gr. εἰ [star. loc. sg. n.] = dor. αἰ če, ako, ὥς tako, got. swa = stvnem. sō = nem. so) conj.

I. v kondicionalnih stavkih z ind. in cj. vseh časov (naklon ni odvisen od veznika, ampak se ravna po glag. v glavnem stavku)

1. če, ako, ko; realno: si amitti vita beata potest, beata esse non potest CI., deus si mundum procreavit, gubernat etiam CI., si leges tibi displicebant, licebat tibi urbem relinquere CI., naturam si sequemur ducem, numquam aberrabimus CI., si vos non tenent foedera vestra ... ne nos quidem Hasdrubalis foedus ... obligare potuit L.; potencialno: dies deficiat, si velim numerare CI., si iniuriae non sint, haud saepe auxilii egeas S., si a corona relictus sim, non queam dicere CI.; irealno: si iis videretur, alter eorum veniret L., Sicilia, si una voce loqueretur, hoc diceret CI., quantus fuisses, si illius diei mentem servare potuisses! CI., quod certe non fecisset, si suum numerum naves haberent CI., quas (sc. naves) si occupavissent, pontum ac mare totum in sua potestate haberent C. Posebne zveze in rekla: si minus če ne, ako (pa) ne, ko (pa) ne: si id minus consequi possumus CI., si id minus vellet C.; v enakem pomenu tudi si non: PLIN. IUN. idr., si non faciat, eum adversus rem publicam facturum videri C.; si modo si quidem, gl. sī-quidem; če (ako) le: si modo interpretari potuero CI., si modo ... haud indignos iudicas, quos ... tuearis L., si tamen illi non gravantur PLIN. IUN.; si forte če (ako) morda, če morebiti: si forte nunc adsit CI., si forte possit L.; si tamen, si ... tum (tunc) če (ako) ... tedaj: si vestra manus violasset dona Minervae, tum magnum exitium ... Priami imperio ... futurum V.; v relat. zvezi quod si (quodsi) in če, če torej: SEN. PH. idr., quod si omnis eius oratio offendit CI., quodsi locus Miloni datus esset, probasset profecto tibi ipsi CI., quod si veteris contumeliae oblivisci vellet C., quodsi nunc quoque fortuna aliquid variaverit L., quodsi tam vos libertatis curam haberetis S.; si ne, si non = nisi: PL., LUCR.; si ... sive (seu), gl. sī-ve; si ... si = sive ... sive: GELL. idr., si deus, si dea es CA., sinito ambulare, si foris si intus volent PL.

2. occ.
a) (= gr. εἴπερ) če (ako) namreč: delectus habetur, si hic delectus appellandus CI., bellum vobis indictum est, magno eorum malo, qui indixere, si viri estis L., divinus, si divinatio appellanda est N.
b) komparativno ac si, perinde ac si (s cj., ker je dejanje le namišljeno) kakor da (bi), prav kakor da (bi), gl. at-que in per-inde.
c) koncesivno (prim. etsi, etiamsi), večinoma z at (at tamen, attamen, tamen, certe) če tudi, tudi če, čeprav, akoprav, dasi, dasiravno, če že ... pa (pa vendar, vendar), pa gotovo: satis nobis ... persuasum esse debet, si omnes deos hominesque celare possimus, nihil tamen avare ... esse faciendum CI., si plebeiae leges displicerent, at illi ... sinerent creari L., si signa foede amissa obici nobis possent, tamen hoc a te impetrari aequum censerem L., si non perfectio, at conatus tamen CI., in quo si non praesens periculum, at certe fames esset timenda C., quae si dubia essent, tamen omnīs bonos rei publicae subvenire decebat S., si ipse facile careret, tamen liberis prospieceret N., si id sustinere non posset, attamen ne proderet se CU.; tako tudi si non ... ac saltem če že ne ... pa vsaj, če že ne ... pa vsaj gotovo: CI.
d) navidezno temporalno: ante focum, si frigus erit, si messis, in umbra V., quantum bellum, si lumina vitae attigerint, ciebunt V.
e) za izrazi (za)čudenja (mirari, mirum esse idr.) skoraj = quod če, da: miraris, si nemo praestet amorem H., minime est mirandum, si vita eius fuit secura N., haut ... mirum est, si ... tempestas atque tenebrae coperiunt maria LUCR. –

II. v želelnih stavkih (o) če, (o) ko, (o) da: si nunc se nobis ille ramus ostendat V., o mihi praeteritos referat si Iuppiter annos V., o si urnam argenti fors quae mihi monstret H. –

III. (kakor gr. εἰ) v odvisnih vprašanjih za glag. poizvedovanja, spraševanja, pričakovanja idr. če, če morda, ali, jeli, kali, li: sciam, si quid titubatum est PL., visam, si domi est TER., quaesivit, si liceret L., hanc (sc. paludem) si nostri transirent, exspectabant hostes C., si posset ... praebere, rogatus H., si sit, circumspicit, illic O., incerta feror, si Iuppiter unam esse velit Tyriis urbem V.; poseb. za izrazi poskušanja: operam dat, si possit PL., si perrumpere possent, conati C., si quam opem rei publicae ferre posset, experiretur CI., temptata res est, si primo impetu Arden capi posset L., temptandi gratiā, si paterentur S., experti, si tela artusque sequantur VAL. FL.; pomen poizvedovanja, poskušanja je treba včasih dostaviti v mislih: pergit ad speluncam (sc. ut experiretur), si forte eo vestigia ferrent V., equitatumque ... ostentare coeperunt (sc. temptantes), si ab re frumentaria Romanos excludere ... possent C., castra movet (sc. ut temptaret), si oppido potiri posset L., Africam accessit ... si forte Carthaginienses ad bellum ... possent induci N., saxa ... volvebant ... si qua possent tectam aciem perrumpere V.

Sibylla -ae, f (Σίβυλλα) Sibíla, Apolonova svečenica in vedeževalka, prerokinja. Platon pozna le eno Sibilo, za časa Varona so jih poznali 10, ki so bivale na raznih krajih. Najbolj je slovela zelo stara kumska (pri kampanijskem mestu Kume živeča) Sibila, ki je baje prerokovala Eneju, preden se je napotil v podzemlje; njej so pripisovali t. i. sibilinske knjige (libri Sibylīni), zbirko prerokb v grških verzih. To zbirko je baje kupil Tarkvinij Ošabni od neke neznane starke za ogromno vsoto. Sibilinske knjige so hranili na Kapitolu v delu Jupitrovega svetišča, in kadar je bila rimska država v hudi stiski, se je po pomoč in nasvet na te knjige obrnila posebna svečeniška združba, sprva duoviri, pozneje decemviri in quindecimviri: VARR. AP. LACT., V., PLIN., GELL., AUG., SERV., ISID. idr., si quid praedictionis causā ex portentis et monstris Sibyllae interpretes haruspicesve monuerunt CI., ne carminibus Sibyllae praedictam ... cladem experiri vellet L., litora Cumarum vivacisque antra Sibyllae O., horrendaeque procul secreta Sibyllae V. – Soobl. Sibulla -ae, f: VAL. MAX., T. – Od tod adj. Sibyllīnus 3 Sibílin, sibílski, sibilínski: sacerdos, vaticinationes CI., fata (izreki) CI. = libri Sibyllini (gl. zgoraj) VARR. AP. LACT., CI., L., AUR., tudi samo libri L., in Sibyllinis (sc. libris) CI., Sibillini versūs H., remedia Sibillina PLIN. povpraševanje sibilinskih knjig, vprašanje sibilinskih knjig za nasvet.

sicér sinon, autrement, sans quoi, faute de quoi; ordinairement, d'ordinaire, d'habitude; il est vrai, c'est vrai, en vérité; par ailleurs, certes

in sicer et pour préciser, (to se pravi) c'est-à-dire, (pri naštevanju) (à) savoir
sicer je bogat, toda zelo skop il est riche, c'est vrai, mais très avare
pohitite, sicer boste zamudili vlak dépêchez-vous, sinon (ali sans quoi) vous allez manquer le train!
zmožnosti, ki jih sicer ima les capacités qu'il a par ailleurs

sicèr

A) konj.

1. altrimenti, se no:
brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi

2. peraltro, altrimenti:
za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa

3. ○, comunque:
sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo

4. in sicer e cioè, e precisamente:
kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture

B) adv.

1. altrimenti:
lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti

2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose

sidérer [sidere] verbe transitif, familier osupiti

la nouvelle de la catastrophe a sidéré tout le monde novica o katastrofi je osupila vse (ljudi)

sídro (-a) n

1. navt. ancora:
dvigovati, spuščati sidro salpare, gettare l'ancora, le ancore
vreči sidro gettare l'ancora, le ancore
admiralsko sidro ancora ammiragliato
danforthovo sidro ancora Danforth
plužno sidro ancora a vomere

2. teh. ancora, ancoraggio

siège [sjɛž] masculin sedež; stol; figuré sedež (vlade, urada ipd.); kozel (pri kočiji); juridique sodnikov stol, sodišče; parlement sedež; militaire obleganje; familier sedalo, zadnjica; (= siège d'aisances) straniščni sedež

à deux sièges dvosedežen
le siège apostolique, le Saint-Siège sveta stolica
siège avant, arrière, de conducteur sprednji, zadnji, voznikov sedež
siège-couchette (automobilisme) ležalni sedež
siège éjectable du pilote (aéronautique) pilotov izvrgljivi sedež
siège escamotable, rembourré sklopni, oblazinjeni stol
siège de réserve zasilni sedež
siège social sedež (trgovske) družbe
bain masculin de siège sedežna kopel
état masculin de siège obsedno stanje
guerre féminin de siège oblegovalna vojna
le parti a gagné un grand nombre de sièges aux dernières élections stranka je dobila veliko število (poslanskih) sedežev, mest pri zadnjih volitvah
lever le siège (d'une ville) opustiti obleganje (mesta), figuré umakniti se
mettre le siège devant une ville začeti oblegati mesto
prenez un siège! sedite!

siéger [sježe] verbe intransitif imeti sedež; zasedati, imeti sejo; figuré bivati; tičati

la Cour de cassation siège à Paris kasacijsko sodišče ima svoj sedež v Parizu
ces députés siègent à gauche ti poslanci sede (v parlamentu) na levi strani
voilà où siège le mal tu tiči zlo

siempre vedno, neprenehoma, neprestano; na vsak način, vsekakor

siempre cuando vedno kadar; če
siempre que če, s pogojem da
siempre y cuando que če (le); kadar koli
(de) una vez para siempre enkrat za vselej, dokončno
a la hora de siempre ob običajni uri, ob istem času
es lo de siempre tako se vedno zgodi; fam to je vedno ista (stara) zgodba

sifflet [siflɛ] masculin piščalka; pisk, žvižg; familier grlo, vrat

en sifflet poševno
coup masculin de sifflet žvižg, pisk; théâtre izžvižganje
couper le sifflet à quelqu'un (figuré, populaire) komu usta zamašiti, sapo vzeti
donner le coup de sifflet (sport) odpiskati
essuyer des sifflets biti izžvižgan

signal [sinjal] masculin znak, znamenje; signal

à un signal na znak
signal acoustique (radio) znak za pavzo
signal d'alarme (železnica) zasilna zavora
signal d'annouce, annonciateur uvodni znak (signal), predznak
signal d'arrêt signal, znak za ustavitev
signal de circulation prometni znak
signal de danger znak za nevarnost, svarilni signal
signal de détresse znak, signal v sili, v stiski
signal routier de direction cestni smerni znak
signal de l'heure (radio) signal za čas (uro)
signal routier de localisation krajevna tabla
signal lumineux svetlobni signal; semafor
signal routier d'obstacle svarilna cestna tabla
signal de partance znak, signal za odhod, za start
signal de queue (železnica) zadnja, zadajšnja luč
signal sonore zvočni znak, signal
signal de fin de transmission (téléphonie, télégraphie, télévision) zaključni signal
donner le signal dati znak
tirer le signal d'alarme à bord d'un train potegniti zasilno zavoro na vlaku
les signaux n'ont pas fonctionné signali niso delovali

signál signal moški spol

alarmni signal signal d'alarme (ali d'alerte)
svetlobni signal signal lumineux
zvočni signal signal sonore (ali acoustique)
dati signal za donner le signal de
postaviti signal na stoj (železnica) mettre le signal à l'arrêt

signe [sinj] masculin znak, znamenje; mathématiques, musique predznak

sous le signe de v znamertju
signe avant-coureur predznak
signe de correction (typographie), orthographique korekturni, pravopisni znak
signe de croix križev znak
signes pluriel précurseurs predhodni znaki, predznaki
signe de renvoi napotilni znak
(figuré, péjoratif)

signe des temps znak časa; kar karakterizira dobo, v kateri živimo
c'est bon, c'est mauvais signe to je dober, to je slab znak
donner des signes de fatigue kazati znake utrujenosti
ne pas donner signe de vie ne da(ja)ti znaka življenja
faire signe à quelqu'un pomigniti komu, dati znak komu
il est né sous le signe du Bélier rodil se je v znamenju Ovna
faire signe que oui dati znak, da dà; prikimati

signoreggiare v. tr., v. intr. (pres. signoreggio)

1.
signoreggiare qcs., signoreggiare su qcs. gospodovati čemu, nad čim

2. pren. obvladovati kaj, imeti oblast nad čim:
signoreggiare le passioni obvladovati strasti