Franja

gòzd wood, (večji) forest

bukov gòzd beech forest (ali wood)
jelov (smrekov) gòzd fir (pine) wood
hrastov oak forest
topolov gòzd poplar forest (ali wood)
cedrov gòzd cedar forest (ali wood)
gòzd jamborov (figurativno) a trest of masts
neprehoden gòzd, gòzd brez poti an impenetrable forest
reven z gòzdovi poor in forests, poorly forested
iglasti gòzd coniferous trees
poraščen z gòzdom, -ovi wooded, afforested, timbered
zaščiten mlad gòzd young forest plantation
gost gòzd dense forest
sekati gòzd to fell trees, to deforest
krčiti, redčiti gòzd to clear land
zopet (za)saditi gòzd (pogozditi) to re-afforest
pragozd virgin forest, primeval forest
od samih dreves ne vidiš gozda you can't see the wood for the trees

gòzd forêt ženski spol , bois moški spol

bukov (hrastov, kostanjev, smrekov, topolov) gozd forêt (ali bois) de hêtres (de chênes, de châtaigniers (ali marronniers), de sapins (ali sapinière ženski spol), de peupliers)
iglast črni gozd forêt de conifères
zaščiteni gozd (bois de) réserve ženski spol, bois en défens
zaradi dreves ne vidi gozda les arbres lui cachent la forêt

gozdárski forestier, sylvicole

gozdarska šola école ženski spol forestière (ali de sylviculture)
gozdarski urad inspection ženski spol (ali conservation ženski spol) des (Eaux et) Forêts

gózden forest, wood; silvan

gózdni čuvaj forest-keeper, ZDA ranger
gózdni delavec forestry worker; timberman, ZDA lumberman
gózdno gospodarstvo forestry, forest culture
gózdna jasa clearing, glade
gózdna jagoda wild strawberry
gózdna pot, steza forest road, path
gózdna poseka clearing
gózdna preseka forest track, forest lane, forest path, ride, firebreak
gózdni rob edge (ali margin) of a forest
gózdna žaga long twohanded saw
gózdni rezervat (za divjad) (game) preserve
gózdna uprava forest management
gózdni požar forest fire
boj proti gózdnim požarom forest fire fighting

gózdnat woody; wooded

gosto gózdnat densely wooded
gózdnato gorovje wooded (ali woody) mountains pl
gózdnata pokrajina woodland

grab² [græb] samostalnik
prijem; zagrabek; prisvojitev, zagrabitev; grabilec; grabež; otroška igra s kartami

to have (ali get) the grab on s.o. imeti ugodnost pred kom
to make a grab at s.th. hitro po čem seči

grâce [gras] féminin milost, pomilostitev; naklonjenost; milina, prijaznost; dražest, gracioznost, prelest; zahvala

grâce! milost! usmiljenje!
de grâce prosim
grâce à zahvaljujoč, s pomočjo, zaradi
par grâce iz milosti, iz ustrežljivosti
de bonne grâce rad
de mauvaise grâce nerad
les bonnes grâces naklonjenost
demande féminin en grâce prošnja za pomilostitev
à la grâce de Dieu za dobro in slabo
pour grâce zaradi
par la grâce de Dieu po božji volji
acte masculin de grâce milostno dejanje; pluriel, religion zahvala
an masculin de grâce leto Gospodovo
bonne grâce gracioznost, dražest, milina
mauvaise grâce nespretnost, nerodnost, okornost; neprijaznost
coup de grâce milostni, smrtni udarec
votre Grâce Vaša milost
avoir mauvaise grâce à faire quelque chose nespametno ali nerodno kaj napraviti
accorder la grâce à quelqu'un pomilostiti koga
demander, crier grâce prositi za milost
dire les grâces opraviti zahvalno molitev po jedi
faire grâce à quelqu'un d'une peine odpustiti komu kazen
faire grâce à quelqu'un de quelque chose prizanesti komu s čim
faites-moi grâce de vos observations prizanesite mi s svojimi opazkami
être en grâce auprès de quelqu'un, dans les bonnes grâces de quelqu'un biti pri kom v milosti, uživati njegovo naklonjenost, biti priljubljen pri kom
demander quelque chose en grâce à quelqu'un milo koga za kaj prositi
faire grâce à quelqu'un komu milost izkazati, odpustiti mu
former un recours, une demande en grâce, se pourvoir en grâce vložiti prošnjo za pomilostitev
rendre grâce(s) zahvaliti se, izraziti svojo zahvalo
rentrer en grâce auprès de quelqu'un pridobiti si zopet naklonjenost kake osebe, priti v milost pri njem
trouver grâce devant quelqu'un, aux yeux de quelqu'un najti milost pri kom

grád (fevdalen, utrjen) castle; (kraljev, knežji) palace; castle; (graščina) manor; (podeželski) country seat

grádovi na reki Loire Loire-valley chateaus (ali chateaux), chateaus on the Loire
Versajski grád the palace of Versailles
zidanje grádov v oblake (figurativno) wishful thinking; building (of) castles in the air
obljubljati komu zlate grádove to promise someone the earth
sesuti se kot grád iz kart to collapse like a house of cards
zidati grádove v oblake to build castles in the air (ali in Spain)
ne zidaj grádov v oblake! don't count your chickens before they're hatched!, arhaično sell not the bear's skin before you have caught the bear

grád château moški spol , castel moški spol

viteški grad château fort (de chevalier), manoir moški spol féodal
obljubljati zlate gradove promettre des châteaux en l'air (ali monts et merveilles)
zidati si gradove v oblakih bâtir des châteaux en Espagne; faire (ali nourrir, échafauder) des projets chimériques

grádba construction ženski spol

gradba strojev construction mécanique
talna gradba constructions souterraines; travaux (publics) souterrains (ali de terrassement, en sous-sol)
visoka gradba bâtiment moški spol, construction au-dessus du sol
visoka in nizka gradba bâtiment et travaux publics

grádben de construction, du bâtiment

gradbena dela travaux moški spol množine du bâtiment
gradbeno dovoljenje autorisation ženski spol (ali permis moški spol) de construire (ali de bâtir)
gradbeni inženir (nizkih gradenj) ingénieur moški spol des ponts et chaussées; (visokih gradenj) ingénieur du bâtiment
gradbeni les bois moški spol de charpente (ali de construction, d'œuvre)
gradbeni material matériau(x) moški spol, (množina) de construction
gradbeni stroški coût moški spol (ali frais moški spol množine) de construction

gradítelj constructeur moški spol , architecte moški spol , bâtisseur moški spol

graditelj strojev constructeur mécanicien (ali de machines)

grado moški spol pripravljenost

de (buen) grado rad, drage volje, prostovoljno
de grado o por fuerza zlepa ali zgrda
(a) mal de mi (tu itd.) grado nerad
de mal grado nerad, nevoljen

graduated [grǽdjueitid] pridevnik
diplomiran; kalibriran

to be (ali become) graduated maturirati, diplomirati

gradus -ūs, m (gradī)

1. korak, stopinja: PAC. FR., ACC. FR., ENN. FR., TER., SEN. PH., Q. idr. gr. militaris PL., anilis V., tremulus O., gradum facere CI. stopinjo narediti = stopiti, citato (concito) (PH.) gradu L. pospešil je korak, z urnim korakom, hitro = concito gradu PH., (naspr.) quieto et placido gradu PH. počasi in mirno, ingenti gradu O. (gr. μακρὰ βιβάς HOM.) široko stopaje, ingentes gradus ferre O. široko stopati, gradum proferre L. naprej iti, gradum referre L. ali retro dare FL. nazaj iti, gradum inferre T. ali gradum inferre in hostes L. pomakniti se proti sovražniku, gradum conferre spopasti (spoprijeti, zgrabiti) se: L., T., pa tudi = sniti se na pogovor (razgovor), pogovarjati se, razgovarjati se: PL., V., pleno gradu ad castra hostium tendere ali aciem instructam pleno gradu in hostem inducere L. s hitrimi (naglimi) koraki, gradum addere (sc. gradui) L. hitro narediti korak za korakom, suspenso gradu L. po prstih, gradum celerare V. korak pospešiti, hiteti, gradum continere V. ali sistere V., CU. ali sustinere O. ustaviti se, obstati; pren.: (spondēus) habet stabilem quendam ... gradum CI. korak, hod, primus gradus imperii CI. ali capessendae rei publ. N. prvi korak do vladarstva, prvi korak na političnem prizorišču, prius tarda necessitas leti corripuit gradum H. je pospešila (podvojila) korak = se je jela hitreje bližati, mortis gradum timere H. bati se bližajoče se (bližnje) smrti, gradum fecit ex aedilitate ad censuram L. z edilitete je takoj preskočil na cenzorstvo = po ediliteti je takoj postal cenzor, eo gradu via facta est ad consulatum L., primos gradūs (amoris) vicinia fecit O., incipis ... primo lapsus abire gradu PR., non gradu (korakoma, polagoma), sed praecipiti cursu (v naglem teku) a virtute descitum, ad vitia transcursum VELL.

2. occ. kot borilni t. t. zavzeto mesto, stojišče, položaj: de gradu pugnare L. s trdnega položaja (stojišča, mesta, stališča), in suo quisque gradu obnixi pugnabant L., stabili gradu impetum hostium excipere L., gradu movere (aliquem) L. z zavzetega mesta potisniti, pregnati, izpodriniti (koga), hostes gradu demoti (= moti) L., in gradu stetimus, certi non cedere O., stabili gradu e ripa vulnera dirigebant T.; pren. ugoden položaj, ugodna namestitev; mirnost (duha): iterum (Xerxes) ab eodem gradu depulsus est N., de gradu deici CI. pustiti se zbegati, deiectus de gradu CI. EP., non deiectus, ne motus quidem gradu SEN. PH., corda virûm mansere gradu SIL. so ostala mirna.

3. meton. stopnja, stopnica, klin (pri lestvi); večinoma v pl. gradūs stopnice, stopnišče, stolba: cum dextro pede primus gradus ascenditur VITR., scalarum gradus CI., gradūs eiusdem templi tollebantur CI., frequentissimi in gradibus Concordiae (= Konkordijinega svetišča) steterunt CI., aerea cui gradibus surgebant limina V., gr. alti V., longi O. navzdolž se dvigajoče, per gradus deiectus L. ali per gradus dec(idere, per gradus labi L. po stopnicah navzdol, perque quater denos itur in illa gradūs O., pergradus saltare PETR. od klina do klina; occ. v pl. stopnjasto (stopničasto) zgrajene vrste sedežev v gledališču ali odri na cestah za gledalce ob slovesnih sprevodih: subitarii gradus et scaena T., exstructi sunt spectaculorum gradus T.; pren. v sg.: at Novius collega gradu post me sedet uno H. sedi eno vrsto (sedežev) za menoj = je po dostojanstvu eno stopnjo za menoj.

4. metaf.
a) kot agr. t. t. oddelek med razoroma, kraj, leha: gr. soli crudi COL., secundus vel tertius gradus COL.
b) guba, gubica, vraska na konjskem nebu (takih je 12): sanguinem detrahere gradu tertio de palato P. VEG.
c) lasna vrsta, kita las: comam in gradus frangere Q., caput in gradus atque annlos comptum Q., coma in gradus formata SUET.
č) kot glasbeni t. t. stopnja glasov (tonov): sonorum gradūs CI., ab ima (voce) ad summam ac retro multi gradus (sunt) Q.
d) kot gram. t. t. primerjalna stopnja: gr. positivus PRISC., gr. absolutus ali primitivus (= positivus), gr. comparativus, superlativus CHAR.
e) stopnja = red, zaporedje, vrsta: a virtute ad rationem video te venisse gradibus CI. stopnjema, polagoma, renuntiatio gradūs habet CI. ima svoje zaporedje, se vrši zaporedno, perque gradūs (= gradatim) uterum pectusque humerosque manusque ambit (cortex) O., tertio gradu primores civitatis scripserat (heredes) T.
f) stopnja časa, stopnja starosti, doba: gr. temporum CI., Q., aetatis CI. EP., LUCR., VELL., Q., T., inferior gr. aetatis VARR., omnes gradus aetatis CI., per aetatis gradus ali per omnes aetatis gradus SUET., pro gradu aetatis IUST., opportunum quaerere gradum VAL. MAX. ugoden čas, lepo priložnost.
g) vrsta rodu, koleno, člen sorodstva: necessitudinum gr. CI., ille gradu propior sanguinis (krvnega sorodstva) O., totidem gradus distamus a Iove: gr. cognationis SEN. RH., gradu cognationis aliquem attingere SEN. RH. biti s kom v sorodu, nullo gradu contingere Caesarum domum SUET. prav nič ne biti v sorodu s cesarsko rodovino, a matre (po materi, po mleku) aliquem artissimo gradu contingere SUET. biti s kom v najbližjem sorodstvu, affinitatis gr. PLIN. IUN. gradus a consortio coniugii exceptus AMBR. koleno sorodstva, ki prepoveduje zakon (zakonsko zvezo); tudi častna stopnja v človeški družbi, v rodbini ali prijateljstvu: gradus plures sunt societatis hominum CI., gradum filii apud eum habuit L. z njim je bil v sinovskem razmerju, ab illo traditi ad hunc gradum amicitiae tuae ascendimus CI.
h) stopnja v častnih službah, častna stopnja, čast, čin, dostojanstvo: senatorius gr. CI., in amplissimo gradu dignitatis CI., ex tam alto dignitatis gradu CI., altior gr. dignitatis CI., summum ... gradum tenere et dignitatis et gratiae CI., ascendens gradibus magistratuum CI., qui (populus Rom.) te ... tam mature ad summum imperium per omnīs honorum gradus extulit CI., secundum gradum imperii tenere N. = zavzemati prvo mesto za kraljem; tudi brez gen.: quis est civis, praesertim hoc gradu, tam oblitus beneficii vestri CI., eodem gradu fuit apud Alexandrum N. imel je isto dostojanstvo, opravljal isto častno službo.
i) stopnja, razvrstitev po stopnjah, postopnost vsakovrstnega stanja in razmerja: infimus fortunae gradus CI., oratorum aetates et gradus CI., ut gradus essent ambitionis inter aequales CI., mille argumentorum gradus T.

Opomba: Star. gen. sg. graduis: VARR.; dat. sg. gradū: LUC. AP. FEST.; acc. pl. (po 2. deklinaciji) gradōs: PAC. FR.

Graecī -ōrum, m (Γραικοί) Grki. Γραικοί so bili prvotno Epirci okrog Dodone, Rimljani pa so to ime prenesli na vse Grke. Grāī (Grāiī) pomeni Grke kot junaški narod klasične starodavnosti, Graeci je le zemljepisni pojem, Graeculus (gl. Graeculus) zaničlj. ali iron. izraz. Večinoma pl. Graeci: ENN., CI., L., H., T. idr.; redkeje sg. Graecus -ī, m Grk: Graecus apud Graecos non de culpa sua dixit CI., Graecus ignobilis L. Graeca -ae, f Grkinja: Graecus et Graeca L., Graecus Graecaque PLIN. Kot adj. Graecus 3, adv. ē, grški: pecudes PL. (menda) tarentske ovce, Graeca fide mercari PL. za gotov denar, Gr. homines CI., Gr. litterae CI. v Grčiji (poseb. v Atenah) cvetoče vede (govorništvo, filozofija idr.), historia Gr. CI. v grškem jeziku pisana rimska zgodovina, res Graecae CI. grški spisi, grščina, ludi Gr. CI. igre grške vsebine, Graeco more bibere CI. = napijati si s krožečo čašo (in navajati ime), Gr. via CI. EP. (menda) = pot v Veliko Grčijo, vocabulum Gr. GELL., nux Gr. MACR. mandelj, ad Kalendas Graecas (gl. Calendae), Alazon Graece huic nomen est comoediae PL., Graece loqui CI., Graece scire CI. znati grško (govoriti), Graece nescire CI., Acilius, qui Graece scripsit historiam CI., pronuntiare poëmata Graece et Latine N., Graece nosti? VULG. znaš grško? Kot subst. Graecum -ī, n in Graeca -ōrum, n grško, grški jezik, grščina, grško slovstvo: e Graeco in Latinum convertere CI. ali ex Graeco transfere Q. prevajati, Graeco melius uti, a Graeco ductum esse Q., Graeca leguntur in omnibus fere gentibus CI., semper cum Graecis Latina coniunxi CI., cum Graeca scribimus Q., sicut in Graecis accidit Q., vertere Graeca in Latinum Q.

Graecia -ae, f ( Graecī, Γραικοί) Grčija, Grško, in to

1. prava Grčija ( Ἑλλάς Helada) = vse dežele med Jonskim in Egejskim morjem, v katerih so govorili grško: ob defendendam Graeciam CI. POËT., de cuncta Graecia CI., qui deinde status futurus Graeciae ... esset L., vix cuiquam persuadebatur (Romanos) Graecia omni cessuros L., Graecia capta ferum victorem cepit H., concitet et vires Graecia magna suas O.; meton. = Graeci: doctrinā Graecia nos ... superabat CI.

2. magna Graecia: CI. ali Magna Graecia: PLIN., tudi maior Graecia: L., SEN. PH., SIL. ali Graecia maior: O. Velika Grčija = južna Italija, ki so jo naselili Grki, enako tudi samo Graecia: L. ANDR. AP. FEST., cum mediocribus multis ... civitatem in Graecia homines inpertiebant, Reginos credo aut Locrenses aut Neapolitanos aut Tarentinos CI., in (kot besede Grka) Graecia exotica: PL.

Graeculus 3 (demin. Graecus) grški, v klasični dobi večinoma zaničlj. ali iron.: PLIN. IUN., FL., ineptum sane negotium et Graeculum CI. prav grško, v prav malenkostnem grškem duhu, contio CI., cantio chirographi CI. nezanesljiva, homines CI. človečki (ljubi ljudje) v Grčiji, vitis COL., rosa PLIN., nunc infans delegatur Graeculae ancillae T. mali grški vzgojiteljici (vzgojilji); kot subst. Graeculus -ī, m Grčič, Grk (v zaničljivem pomenu): in quo (studio poëtices) reprehendat eum ... non ut improbum ... sed ut Graeculum, ut assentatorem, ut poëtam CI., tanquam aliquoi Graeculo otioso et loquaci CI., omnia novit Graeculus esuriens IUV.; v pl.: PLIN. IUN.

gráfičen graphic; printing

gráfična predstavitev graphic (ali diagrammatic) representation
gráfična risba diagrammatic drawing; graph; diagram
gráfične umetnosti the graphic arts pl
črno predstaviti to represent graphically

gràh botanika pois moški spol

posušen grah pois secs jaunes
zelen, stročji grah pois verts, petits pois
pritlični grah pois nains
sladki grah pois gourmands (ali mange-tout)
juha z grahom soupe ženski spol aux pois cassés, potage moški spol Saint-Germain; (pire) purée ženski spol de pois (cassés)