Franja

vagón vagón m

na vagone, v vagonih por vagones
prtljažni vagon furgón m
zadnji vagon pri vlaku furgón m de cola
poln (naložen) vagon vagón m (completo)
živinski vagon furgón m para ganado

vague² [vag] adjectif nejasen, nedoločen, meglen; negotov, nezanesljiv; ohlapen, viseč (obleka); pust, neobdelan; masculin nedoločnost, nejasnost, negotovost; praznota

terre féminin vague pustota
notions féminin pluriel vagues megleni pojmi
avoir du vague dans la pensée nejasno misliti
je suis dans le vague ne vem pri čem sem
le vague à l'âme melanholija, svetobolje
regarder dans le vague (figuré) gledati v prazno
se perdre dans le vague tjavdan govoriti, (figuré) izgubiti trdna tla pod seboj
être très vague ne reči ne da ne ne

vája exercice moški spol , pratique ženski spol, (gledališče) répétition ženski spol

za vajo pour des raisons d'exercice (ali d'entraînement)
bralna vaja exercice de lecture
duhovne vaje (religija) exercices spirituels
glavna vaja (gledališče) répétition générale
govorna vaja exercice de conversation (ali oratoire)
obvezne vaje (pri telovadbi) exercices imposés, (pri umetn. drsanju) figures imposées
orožna vaja exercice militaire
pisalna vaja exercice d'écriture
protiletalska vaja exercice de défense passive
prstna vaja (glasba) exercice de doigté
slogovna vaja exercice de style
strelna vaja exercice de tir
telovadna vaja exercice (de) gymnastique, exercice physique
imeti vajo v avoir la pratique (ali l'expérience, l'habitude) de
imeti premalo vaje avoir trop peu de pratique (ali d'exercice, d'entraînement)
priti iz vaje perdre l'habitude
vaja naredi mojstra c'est en forgeant qu'on devient forgeron

vájenec apprentice

biti vájenec to serve one's apprenticeship
dati v uk kot vájenca v obrt to bind an apprentice to a trade
biti vájenec pri to be apprenticed to

valer* veljati, vreden biti, veljaven biti; stati, znašati; donašati; sposoben biti, biti (pripraven) za; pomemben biti; prevladati, močnejši biti

valer un dineral stati ogromno denarja
valer con uno imeti vpliv pri kom, doseči kaj pri kom
valer por dos veljati za dva
valer mucho veliko vreden biti
eso no vale nada to ni nič vredno, to je brez vrednosti
valer el precio biti vreden svoje cene
hacer valer uveljaviti
más vale (valiera) bolje je (bi bilo)
¡así vale más! tako je bolje! toliko bolje!
¡aquí no vale perder el tiempo! tu ne smemo izgubljati časa!
aquí no valen bromas s tem se ni šaliti
¡eso no vale! tako ne gre!
¡vale! zdravstvuj!
¡válgame Dios! bog ne daj! česa ne poveste!
valga lo que valiere naj se zgodi, kar hoče; za vsako ceno
eso me valió un gran disgusto zaradi tega sem imel veliko nevšečnosti
tanto vales cuanto tienes denar je sveta vladar
no es literatura ni cosa que lo valga to je vse drugo kot literatura
no le valdrán excusas ne bodo mu pomagali nobeni izgovori
valerse de a/c izkoristiti kaj, rabiti kaj
valerse de alg. zateči se h komu
¡de ello se vale! to je njegov izgovor!
valerse de astucia uporabiti zvijačo
valiéndose de amenazas z grožnjami
valerse de un derecho uporabiti pravico
valerse de todos los medios vse sile napeti
valerse de medios ilícitos uporabiti nedovoljena sredstva

validus 3, adv. validē, sinkop. valdē (gl. to besedo) (valēre)

I.

1. močen (močan), krepek (krepak), silen, čvrst, jak (naspr. invalidus, imbecillus, infirmus, debilis, tener ipd.): Enn. ap. Non., Ca., Col., Cels., Corn., Lucr. idr., homines Pl., tauri, lacerti, carina O., navis, hastilia, bipennis, ictus, vires V., robur pectoris O., valide tonuit Pl., validius clamare, flagitare, sese inflare Ph., validissime diligere aliquem Plin. iun.; z acc.: Lamp. idr., equus ad vecturam validus Ap.; z inf.: pondus sustinere valida abies Plin.

2. kot voj. t.t. močen (močan), utrjen, trden: statio L., valida urbs et potens Ci., pons T., munitiones validiores L., validissima munimenta L.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven, silen, veljaven, polnomočen, tehten: Plin. iun., idr., quantus et quam validus est Pl., civitas L., hostis O., hostis validior L., senatus consultum … infirmum aut validum T. še v moči, še polnomočen, še veljaven, validissimus auctor T., validae sententiae Q., validissimum (sc. dicendi) genus Q.; z abl.: ducibus validiorem rem Romanam esse quam exercitu L., ingenium sapientia validum S., (sc. homo) aetate et viribus validior L. starejši in močnejši, corpore, opibus, ingenio validus T. močan, bogat in pameten; z gen: Ambr. idr., valida colonia virium et opum T., Cassius validus orandi T. vpliven, spreten govornik, aevi validior Aur. starejši; z loc.: animi validus T. močnega duha, pogumen, srčen; z dat.: ludibrium illud vix feminis puerisve morandis satis validum L., Tiberius spernendis rumoribus validus T. zelo prepirljiv proti (do) … ; z ad: ad Caesaris amicitiam validus T.; z adversus: adversus consentientes nec regem quemquam satis validum nec tyrannum fore L.; z in z abl. (v čem, pri čem): fama, quae in novis coeptis validissima est T. zelo veliko pripomore k uspehu; toda: validus (validior) in animo alicuius T. mnogo (več) veljati, vpliven (vplivnejši) biti pri kom; valide v krepko pritrjujočem odgovoru = da, da!, seveda!, kajpada!, se razume: Pl.
b) močen (močan), krepek (krepak) = močno (izdatno) učinkujoč, učinkovit, pomagajoč, (učinkovito) delujoč, tečen, izdaten, redilen, hranilen (naspr. infirmus, imbecillus): Macr. idr., venenum T., medicamen, suci O., cibus, medicamenta, remedia Cels., Thebis Aegyptiis repertae (sc. achatae) carent rubentibus venis et albis, hae quoque contra scorpiones validae Plin.
c) (o svetu, zemlji) tolst, masten in težek (težak): loca Ca., solum Plin.
d) (o dejanjih in stanju) močen (močan) = krepek (krepak), silen, hud: fricatio, horror Cels. —

II. zdrav, čvrst, čil, svež (naspr. aeger, morbidus): Ter., Sen. ph., Plin. idr., si, ut spero, te validum videro Ci. ep., necdum ex morbo satis validus L., mente minus validus quam corpore H., frui paratis et valido mihi, Latoë, dones H., homo animo parum valido S., me cogunt, ut validus (pri zdravi pameti) insaniam Pl.; pren.: quid validum, quid aegrum fuerit T.

valimiento moški spol pokroviteljstvo, dobrohotnost; varstvo; priprošnja

tener valimiento (con) biti v milosti (pri); vpliven biti

valjanj|e² srednji spol (-a …) tehnika das Walzen (hladno Blankwalzen, Kaltwalzen, na zanke Umsteckwalzen, vlečno Ziehwalzen), das Walken
trdnost pri valjanju die Walzfestigkeit

valjáno prisl.
1. pridno, vrlo: ovaj đak valjano uči
2. dobro, kot je treba: bolesnik je kod svojih valjano zbrinut bolnik je pri svojih v dobri oskrbi; on je taj posao izradio valjano
3. nije se valjano ni odmakao od kuće, i već su ga napali razbojnici ni se še dobro oddaljil od hiše
4. pravno veljavno: kao punoljetni možete valjano svjedočiti na sudu

valve¹ [vælv] samostalnik
tehnično ventil, zaklopka; pokrov; pipa; zapah; vrata zatvornice; (redko) krilo (vrat), vratnica
zoologija pokrov školjke

valve rectifier cevni popravljavec
valve rod tehnično vreteno regulatorja; glasba ventil; radio cev; figurativno dušek
cardiac valve srčna zaklopka
the valve of a bicycle tyre ventil pri pnevmatiki bicikla
safety valve varnostni ventil

vampa f

1. plamen:
vampa di bocca voj. plamen pri strelu

2. žar, vročina; topel piš

3. pren. vročina (od jeze, sramu); naval strasti, poželenja:
far venire le vampe al viso pognati komu kri v glavo

Vandalī -ōrum, m Vándali (Vandáli), germansko pleme, ki je v Tacitovem času živelo ob Odri, v času markomanskih vojn na področju od Krkonošev do Donave, v 4. in 5. stol. po Kr. pa v južni Španiji in severni Afriki: T. (Germ. 2). — Soobl. Vindilī -ōrum, m Víndili (Vindíli): Plin.

Opomba: V izdajah najdemo različne variante zapisa; pri T. poleg acc. Vandalos še Vandalios in Vindilios, v zadnji izdaji je obl. Vandilios; pri Plin. je v novejših izdajah uporabljena obl. Vandili.

vanne [van] féminin zapornica; populaire laž, lažniva vest, slaba šala; grenka pilula

ouvrir, fermer les vannes d'une écluse odpreti, zapreti zapornice pri zatvornici
(familier) ouvrir les vannes ne skopariti z besedami, obilno govoriti
les vannes du ciel se sont ouvertes nebeške zatvornice so se odprle

varč|en (-na, -no) sparsam; pri čem: … sparend (energetsko Energie sparend, pri prostoru [raumsparend] Raum sparend, raumersparend, [platzsparend] Platz sparend, v porabi lesa Holz sparend, s časom Zeit sparend)

várčen (-čna -o) adj. economo, economico, risparmiatore, parsimonioso, parco, frugale:
varčna gospodinja una massaia economa
biti varčen pri hrani, obleki lesinare nel cibo, nel vestiario
to je varčen avtomobil è una macchina (veramente) economica

varč|evati (-ujem)

1. sparen, haushalten mit, sparsam umgehen mit; das Geld zusammenhalten

2. v banki: sparen (premijsko prämiensparen, stanovanjsko bausparen)
|
varčevati na napačnem koncu am falschen Ende sparen
varčevati pri hrani am Essen sparen
ne varčevati s hvalo nicht mit dem Lob sparen

varčeváti (-újem) imperf. risparmiare, economizzare, lesinare, tirare, stiracchiare, sparagnare:
varčevati s časom in z denarjem economizzare tempo e denaro
varčevati pri izdatkih tirare sulle spese
varčevati pri hrani lesinare sul mangiare
pren. varčevati z besedami essere di poche parole

variateur [-tœr] masculin

variateur de vitesse prestava pri motorju

variō -āre -āvī -ātum (varius)

I. trans.

1. pisano, raznoliko (po)barvati, drugače (o)barvati, (po)pestriti, starejše škropljati, (u)prižati, (po)šarati: Pl., Pr., Lucr., Lucan., Plin., Mart., Val. Fl. idr., variabant tempora cani (sc. crines) O., caeruleis variari corpora guttis O., vestis … variata figuris Cat. = vezena; pesn.: ille (sc. sol) ubi nascentem maculis variaverit ortum V. ko skazi mlado svetlobo z marogami; pren.: orationem quasi variare sententiarum in siquibus Ci. = govoru dati (dajati) raznolikost, narediti (delati) govor raznolik; refl. in med. dobi(va)ti barvo, (o)barvati se, lisiti se, starejše žanžavéti: variante se uva Plin., simulatque uva variari coeperit Col.; occ. krotovičiti koga, udrihati po kom, povzročiti komu z udarjanjem (tolčenjem, bitjem, udrihanjem) po njem modre, rjave maroge (podplutbe): putrida pectora palmis Cat., variari virgis et laris Pl.

2. metaf.
a) (po)raznoteriti, narediti (delati) kaj raznoliko (raznotero), izmenjaje vrstiti, izmenoma razvrstiti (razvrščati), spremeniti (spreminjati), (izmenoma ali na izmeno) predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati, preobraževati), pretvoriti (pretvarjati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati) kaj s čim, premeniti (premenjati, premenjevati, premenjavati), izmenjati (izmeniti, izmenjevati, izmenjavati): vocem Ci., faciem, figuram O., capillos positu O. spletati v različne lege (oblike, frizure), est formas variatus (med.) in omnes O., intemperie variante calores frigoraque L. je prinašala zdaj vročino, zdaj mraz, variante fortunā eventum L. izmenjaje spreminjajoč uspeh, cum timor atque ira in vicem sententias variassent L. ko so iz strahu in jeze glasovali eni tako, drugi drugače, variatis hominum sententiis Ci. pri navzkrižnih mislih, ob nasprotujočih si (deljenih) mnenjih, res variabant et fortunam et animos L. dogodki so spreminljali srečo in voljo (razpoloženje), discurrunt variantque vices V. straža zamenja stražo, variare laborem otio, otium labore Plin. Iun.; impers.: variatum deinde proeliis Vell. v bojih, ki so sledili, je bila sreča mila zdaj tem, zdaj onim, cum sententiis variaretur L. ko so bila mnenja različna; litota: nec variatum est L. in glasovi niso bili razdeljeni, in sklenili so soglasno; adj. pt. pf. variātus raznolika, niansirana, z različnimi odtenki: lyra concentu variatior Ap.
b) (o poročilih) različno, drugače, nasprotno sporočiti (s)poročati: quae de Marcelli morte variant auctores L., variata memoria (različno poročilo) actae rei L., variare responsum Iust. različno odgovoriti, različno odločiti; impers.: nisi de familiae condicione variatum esset Suet. —

II. intr.

1. biti raznobarven, biti raznoliko obarvan, biti pisan: multo minus ipsa universitas tergaris maculis variet Col. (o sadju, poseb. grozdju) barvo dobivati, lisiti se (starejše žanžavéti), temneti ipd.: cum primum bacae variare coeperint Col., prima mihi variat uva Pr.

2. biti raznoter, biti mnogoter, biti mnogovrsten, biti različen, biti raznoličen, biti raznolik, biti neenak, menjati (menjavati) se, spremeniti (spreminjati) se, omahovati (naspr. constare, aequalem esse, unum esse ipd.): Cels., Plin. idr., seminibus constant variantque figurā Lucr., variantes formae Lucr., variant aquilonibus undae Pr., mei variant timores O., quoniam variant animi, variamus et artes O., dissidet et variat sententia O., si (sc. lex) nec causis nec personis variet L. če ne dela razlike niti za … , če ni tolmačen v korist enkrat, … drugič … , manus Oenidae variat O. ima različen uspeh, variante victoriā, diu variante fortunā Iust., fremitus variantis multitudinis partim assentientium, partim indignantium L. razcepljene (razdvojene) množice, vidit … volgi variare labantia corda V., ita fama variat L. tako različna so poročila; impers.: ibi si variaret L. ko bi tam ne bilo soglasja, ko bi se tam glasovi delili, ko bi ne bilo enotnega mnenja.

Varrō¹ -ōnis, m (vārus) Váro(n), rimski priimek, poseb. Terencijevega in Licinijevega rodu (gl. Terentius in Mūrēna); pl. Varones T. možje kakor (Lucij Licinij) Varon (Murena). — Od tod adj. Varrōniānus 3 Varónov, varonijánski: milites L. vojaki konzula Gaja Terencija Varona (pri Kanah), comoediae Gell. = 21 Plavtovih komedij, ki jim je Mark Terencij Varo(n) priznal pristnost.