lentīscus -ī, f in lentīscum -ī, n (lentus)
1. bot. mástika, mástikov grm (lentiscus imenovan po svoji lepljivi [lentus] smoli), mrtvika (Pistacia lentiscus Linn.), trišlja: Cels., semper viridis semperque gravata lentiscus, triplici solita grandescere fetu Ci. poet., lentisci primum fructum ostendentis Plin.
2. meton.
a) mastikovo olje ali mastikova smola (mastiks) (v rabi kot zdravilo in kot barvilo): feniculum et lentiscum seorsum condat in acetum Ca., eae (sc. oleae) optime conduntur vel virides in muria vel in lentisco contusae Ca., de olivitate oleas esui optime condi scribit Cato orcites et puseas vel virides in muria vel in lentisco contusas Varr., lentisci glaebis Plin., decocta lentiscus Cels.
b) zobotrebec iz mastik(ovin)e: cuspides lentisci Mart.
Zadetki iskanja
- lentō1 -āre -āvī -ātum (lentus)
1. upogniti (upogibati), (u)sločiti, (u)kriviti, (s)kriviti (le o upogljivih, vlečnih rečeh): Trinacriā lentandus remus in unda V. (ker se veslo pri veslanju šibi), arcūs lentare Stat. nape(nja)ti, feros lentandus in hostes arcus Stat., alii Gortynia (po drugih Cortynia) lentant cornua Stat.
2. metaf.
a) počasi opravljati, zatezati kaj, zavleči (zavlačevati), odlašati, kasníti, zaosta(ja)ti, imeti zamudo s čim: bella Sil., iter Ambr.
b) storiti, da kaj popusti (preneha), (u)blažiti, zmanjš(ev)ati kaj: lentatus vapor Sid. (Carm. 22, 191). - Lentulus2 -ī, m Léntul, priimek veje Kornelijevega rodu. Najbolj znani so:
1. L. Cornēlius Lentulus Caudīnus Lucij Kornelij Lentul Kavdijski, konz. l. 327, eden najhrabrejših rimskih vojakov v bitki pri Kavdiju: L.
2. P. Cornēlius Lentulus Publij Kornelij Lentul se je l. 171 pod Licinijem bojeval proti makedonskemu kralju Perzeju in v času opravljanja službe edila kot prvi v cirkuške igre vključil zveri. Pozneje (l. 162) konz. in princeps senatus; l. 121 je bil ob preganjanju na Aventin bežečega Gaja Grakha težko ranjen: Ci., L.
3. P. Lentulus Sūra Publij Lentul Sura (Meča, ker je obtožen poneverjanja sodnikom pokazal svojo mečo); ko so ga vrgli iz senata, se je pridružil Katilini, ki mu je zaupal nalogo, da umori Cicerona, vendar zaradi strahopetnosti temu naročilu ni bil kos. Po razkritju zarote so ga zaprli, na hitro obsodili in usmrtili: Ci., S., Vell.
4. Cn. Lentulus Clōdiānus Gnej Lentul Klodijan, konz. l. 72, je s svojim stanovskim kolegom Lucijem Gelijem sprožil več zakonskih predlogov. Po vojaškem neuspehu v Hispaniji je kasneje služil pod Pompejem v vojni zoper gusarje; znamenit govornik: Ci., Fl., Gell.
5. Cornēlius Lentulus Spinthēr Publij Kornelij Lentul Spinter si je zelo prizadeval za vrnitev svojega prijatelja Cicerona iz izgnanstva: Ci. ep., S.
6. L. Cornēlius Lentulus Crūs Lucij Kornelij Lentul Krus, nasprotnik in tožnik Publija Klodija l. 61, konz. l. 49 in Pompejev privrženec; po bitki pri Farzalu je skupaj s Pompejem zbežal v Egipt, kjer je bil po Pompejevi smrti umorjen: C.
7. Cossus Cornelius Lentulus Kos Kornelij Lentul, konz. l. 1, je premagal Getule v Afriki in si s tem pridobil priimek Gaetulicus (Getul(ij)ski). Ko je bil l. 14 po Kr. z Druzom poslan v Panonijo, da bi zadušil upor panonskih legij, je komaj ubežal razjarjenim vojakom. Kaligula je dal tega poštenega moža l. 35 po Kr. po krivem obtožiti in usmrtiti: Vell., Suet., T. Napisal je tudi nekaj epigramov: Plin. iun. — Od tod subst. Lentulitās -ātis, f (šalj.) staro plemstvo Lentulov, „lentulitéta“, „léntulstvo“: ullam Appietatem aut Lentulitatem valere apud me plus quam ornamenta virtutis existimas? Ci. ep. - lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)
1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.
2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.
3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le
4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph. - leo2 -ēre (iz)brisati, po Prisc. izhodiščna beseda k deleo.
- Leōcorion -iī, n (Λεωκόριον) Leokórij, svetišče v Atenah v notranjem Keramejku, zgrajeno na čast Leoidam (Lēoides, po drugih Leontides, Λεοντίδες), trem deviškim hčeram (κόραι) atiškega heroja Leoja (Λέως), ki jih je oče ob kugi žrtvoval za rešitev domovine: Leontidum est delubrium Athenis, quod Leocorion nominatur Ci. (De natura deor. 3, 19, 50).
- Leōnidās -ae, m (Λεωνίδας) Leónidas
1. Anaksandridov (Ἀναξανδρίδης) sin, od l. 491. kralj v Šparti (Sparti); l. 480 je padel pri obrambi Termopil: Ci., N. — Soobl. Leōnida -ae, m: Iust.
2. suženjsko ime: Pl.
3. arhitekt, ki je menda pisal o pravilih simetrije, po nekaterih stoiški filozof: Vitr. - Leonnātus -ī, m (Λεοννάτος) Leonát, Makedonec knežjega rodu, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti vladar Male Frigije in Antipatrov zaveznik v lamijski vojni, padel l. 322 pri Lamiji: N., Cu., Plin.
- leontopodion -iī, m (gr. λεοντοπόδιον) bot. levja nožica, po drugih = leontopetalon, morda pa pritlikava kosmačica (Evax pygmaea Brotero): Plin., Ap. h.
- lép (-a -o)
A) adj.
1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole
2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati
3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze
4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella
5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada
6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!
7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa
8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)
B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte - lepista: Naev. fr., Varr., P. F. ali lepesta: Varr. (napačno lepasta) -ae, f (po Varr. sab. beseda (verjetno s sab. l = d), sor. ali izpos. iz gr. δέπας, δέπαστρον, δεπέστρα čaša; po drugih (a manj verjetno) izpos. iz gr. λεπάστη ali λεπαστή latvičast pitnik) čaš(ic)a, kup(ic)a, lonček, posodica, kozarec.
- lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =
1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.
2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so
1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.
2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.
3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.
4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr. - lepiti se na koga kot čebele na med frazem
(zelo se zanimati za koga) ▸ körülzsong valakit, mint méhek a mézet
Lansko leto se fotografov skoraj nista mogla otresti in tudi letos so se nanju lepili kot čebele na med. ▸ Tavaly szinte nem tudták lerázni a fényképészeket, és idén is úgy zsongták körül őket, mint a méhek a mézet.
Po osvojeni lovoriki v svetovnem pokalu se namreč sponzorji nanj lepijo kot čebele na med. ▸ A világbajnokságon elnyert babér után úgy zsongják körül a szponzorok, mint méhek a mézet.
Sopomenke: lepiti se na kaj kot čebele na med - lepo
1. schön; figurativno poudarjalno: schön, fein
lepo po vrsti schön der Reihe nach
vozi(te) lepo počasi! schön langsam fahren!
lepo čisto prepisati: schön/fein säuberlich
lepo priden otrok: schön/fein brav
lepo, da schön/fein, [daß] dass
vse lepo in prav, ampak schön und gut, aber
2. s pridevnikom (dobro) wohl- (rejen wohlgenährt, wohlbeleibt, vzgojen wohlerzogen, oblikovan wohlgeformt, formuliran wohlgesetzt, proporcioniran wohlproportioniert, raščen wohlgestaltet); (fino, lično) fein- (rezan obraz [feingeschnitten] fein geschnitten, izoblikovan feingebildet, ebenmäßig, usločen [feingeschwungen] fein geschwungen)
3. (primerno) gut (lepo se obnašati sich gut aufführen, lepo se vesti sich gut benehmen); (dobro) gut
lepo delovati pred ozadjem ipd.: sich gut ausnehmen
lepo zveneti izjava ipd.: sich gut anhören
lepo se začenjati gut anfangen
4.
prosim lepo! bitte sehr!
lepo prositi inständig bitten
lepo se priporočati sich bestens empfehlen
5.
lepo pristajati kleidsam sein
lepo skrbeti za koga/kaj (jemanden/etwas) umhegen
to je lepo od tebe das ist hübsch von dir
to bo še lepo! das kann ja lustig werden!
že lepo in prav, ampak … alles schön und gut, aber …
| ➞ → imeti se - lepor (starejše lepōs) -ōris, m (prim. gr. λέπω lupim, λεπτός olupljen, tenek, droben, ličen, nežen, λεπτύνω tanim, tanjšam, λαπαρός tanek, droben, lat. lepidus)
1. milina, ličnost, ugodnost, mičnost, vabljivost: nitido capti lēvique lepore Lucr., pavonum ridenti lepore imitata (po drugih imbuta) saecla Lucr.; šalj.: Liberi lepos Pl. (o vinu).
2. occ.
a) uglajenost, uglajeno vedenje, ljubeznivost, vljudnost: affluens omni lepore ac venustate Ci. (iron.), in quo mihi videtur specimen fuisse humanitatis, salis, suavitatis, leporis Ci.
b) dobrovoljnost, dobra volja, veselje, veselost: medio de fonte leporum surgit amari aliquid Lucr., omnis vitae lepos et summa hilaritas Plin.
c) (o govoru) uglajenost, prefinjena šala (šaljivost), veder dovtip, vedra dovtipnost, pretanjen (fin, izbran) humor, duhovitost: floruit cum acumine ingenii, tum admirabili quodam lepore dicendi Ci., labandus etiam ex omni genere urbanitatis facetiarum quidam lepos Ci., quom lauti accubuissent, … eaque esset in homine iucunditas et tantus in iocando (po drugih in loquendo) lepos Ci., erat cum gravitate iunctus facetiarum et urbanitatis oratorius, non scurrilis lepos Ci. - lēpre f
1. zool. zajec (Lepus):
correre come una lepre pren. teči kot zajec
vedere dove sta la lepre pren. videti, v katerem grmu tiči zajec
pigliare la lepre col carro pren. delati po polževo
2. šport zajec (tekač, ki diktira tempo)
3. kulin. zajčje meso:
spezzatino di lepre zajčja obara
PREGOVORI: una volta corre il cane, una volta la lepre preg. enkrat teče pes, drugič zajec - leptorāx -āgis, acc. pl. -āgas, f (gr. λεπτόραξ) drobnojagodno grozdje = grozdje z zelo drobnimi jagodami (= korinte, rozine): Plin. (po drugih acc. pl. leptorragas).
- lēroe (po drugih līroe ali lēriae -arum f) (gr. λῆροι) prazen blebet, burke, kvante: Pl. (Poenul., 1, 1, 9, po drugih hae decollyrae lyrae).
- les [é] moški spol (-a, ni množine) das Holz (vrste barvilni Farbholz, brinov Wacholderholz, čelni Hirnholz, češnjev Kirschbaumholz, Kirschholz, četrtinski Kreuzholz, debel Starkholz, dogarski Daubenholz, dolg Langholz, droben Schwachholz, gradbeni Bauholz, Kantholz, grenki Quassiaholz, grmovni Strauchholz, iglavcev Nadelholz, jamski Grubenholz, kakovosten Qualitätsholz, kolarski Wagnerholz, koreninski Wurzelholz, kostanjev Kastanienholz, kratki Kurzholz, kriv Krummholz, ladijski Schiffbauholz, listavcev Laubholz, lipov Lindenholz, lisast Maserholz, lupljen Schälholz, masivni Vollholz, mehki Weichholz, mladi Grünholz, neobdelan Rohholz, obdelan Handelsholz, obdelovalni Nutzholz, okrogli Rundholz, odpadni Abfallholz, oljkov Olivenholz, opažni Plankenholz, plavljen Treibholz, Triftholz, plemenit Edelholz, Wertholz, plutasti Korkholz, polni Ganzholz, polovični Halbholz, pozni Spätholz, požarni Brandholz, prostorninski Schichtholz, resonančni Klangholz, Tonholz, agronomija in vrtnarstvo rodni Fruchtholz, Tragholz, kriv Knieholz, rožni Rosenholz, rumeni Gelbholz, slepi Kernholz, slojni Schichtholz, smolnat Kienholz, sodarski [Faßholz] Fassholz, tenzijski Zugholz, tlačen Druckholz, trd Hartholz, večplastni Lagenholz, vejnat Astholz, vezan Sperrholz, vlakninski Faserholz, žagan Schnittholz, železni Eisenholz, za cepljenje Spaltholz, za drogove Mastenholz, za furnir Furnierholz, za obdelavo Werkholz, za papir Papierholz, za rezbarjenje Schnitzholz, za sekanice Knüppelholz)
neobdelan les unbearbeitetes Holz
splavljeni les geflößtes Holz
sprhneli les der Mulm
top/merkantilen les wahnkantiges/baumkantiges Holz
rezan les die Schnittware, das Schnittholz
…lesa/v les/za les Holz-
(barva die Holzfärbung, brusilnica tehnika die Holzschleifanlage, cena der Holzpreis, dobavitelj der Holzlieferant, kos das Holzstück, plavljenje die Holztrift, die Holzflößung, poraba der Holzverbrauch, posek der Holzabhieb, predelava die Holzverarbeitung, sečnja/sekanje der Holzschlag, die Holzfällung, skladovnica der Holzstoß, der Holzstapel, splavarjenje die Holzflößerei, spravilo die Holzbringung, die Holzabfuhr, struktura die Holzstruktur, suha destilacija die Holzverkohlung, sušenje die Holztrocknung, tat der Holzdieb, tatvina der Holzdiebstahl, transport der Holztransport, trdnost die Holzfestigkeit, vlaka za spravilo der Holzabfuhrweg, vlažnost die Holzfeuchtigkeit, vrsta die Holzart, zaščita der Holzschutz; v les tehnika vžiganja die Holzbrandtechnik, vrezovanje navojev v les das Holzgewindeschneiden; za les zaščitno sredstvo das Holzschutzmittel, der Holzschutz, lepilo der Holzleim, lužilo die Holzbeize)
zbirališče lesa der Polter
zveriženje lesa das Verwerfen, die Verwerfung
podoben lesu holzartig
potrebe po lesu der Holzbedarf
čez les:
biti (malo) čez les figurativno eine Meise haben, einen Knall haben, nicht so recht klug sein
iz lesa:
izdelek iz lesa die Holzarbeit
figurativno iz istega lesa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt
z lesom:
bogat z lesom holzreich
gradnja z lesom der Holzbau
obložen z lesom holzverkleidet
opažen z lesom holzgetäfelt
trgovec z lesom der Holzhändler
trgovina z lesom der Holzhandel
| ➞ → gadov les, kačji les, pasji les - Lesbos (Lesbus) -ī, acc. -on in -um, f (Λέσβος) Lézbos, otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju, pozneje po svojem glavnem mestu imenovan Mytilēnē (od tod zdaj Metelino, tudi Midilly), sloveč po izvrstnem (metimn(aj)skem) vinu [gl. Mēthymna], rojstni kraj Ariona, Pitaka, Teofrasta, Alkaja in Sapfo: Varr., Ci. ep., V., H., O., T. idr. Od tod adj.
1. Lesbius 3 (Λέσβιος) lézboški: civis (= Alcaeus) H., plectrum H. alkajska (lirična) mera, alkajska (lirična) stopica, pes H. lirska pesem, Lesbia vates (= Sapphō) O., Lesbium vinum Pl., Plin., tudi (subst.) samo Lesbium -iī, n. H. lezboško vino, lezbovec (izvrstno lezboško vino, ki baje ni upijanjalo).
2. Lesbiacus 3 lézboški: libri, qui Lesbiaci vocantur Ci. tri knjige (Dikajarhovih) pogovorov, ki potekajo na Lezbosu, metrum Sid. poet.
3. Lesbias -adis (ἡ Λεσβιάς)
a) lézboška, kot subst. = Lezbošánka: nec me Pyrrhiades … puellae, nec me Lesbiadum cetera turba iuvant O.
b) Lesbias lézboški dragulj, lezbijád, dragulj: Plin.
4. Lesbis -idis, f (ἡ Λεσβίς) lézboška, kot subst. = Lezbošánka: Lesbida (= Arionovo) cum domino seu tulit ille lyram O., Lesbi puella (= Sapphō), vale O., Lesbides aequoreae, … Lesbides, Aeoliā nomina dicta lyrā O.
5. Lesbōus 3 (*Λεσβῷος) lézboški: Lesboum tendere barbiton H.