Franja

composition [kɔ̃pozisjɔ̃] féminin

1. sestavljanje, sestava, sestav; zmes

2. sestavek, (šolska) naloga

3. skladba

4. poravnava; militaire kapitulacija

5. stavek (pri tisku), stavljanje (črk)

composition du programme sestava sporeda
composition mécanique (typographie) strojni stavek
composition à la main, manuelle ročni stavek
atelier masculin de composition stavnica
amener quelqu'un à composition pripraviti koga, da popusti v svojih zahtevah za dosego kompromisa
entrer en composition začeti poravnavo
être de bonne composition biti prilagodljiv, popustljiv

congrès [kɔ̃grɛ] masculin kongres; zborovanje

Congrès zakonodajna skupščina v ZDA
congrès de parti, de médecins kongres stranke, zdravnikov
congrès de Vienne dunajski kongres
assembler, ouvrir un congrès sklicati, začeti kongres

contact [kɔ̃takt] masculin stik, dotik, kontakt; zveza, odnos; médecine bacilonosec

contact de terre stik z zemljo
clef féminin de contact ključ za vžig
fiche féminin de contact vtikalo, vtikač
point masculin de contact dotikališče, stična točka, stikališče
prise féminin de contact navezava stikov
verres masculin pluriel, lentilles féminin pluriel de contact kontaktna očala
arriver, venir au contact priti v, dobiti stik
couper le contact prekiniti stik
entrer en contact avec stopiti v stik z
établir le contact (él) vzpostaviti stik, vključiti, vklopiti
établir le contact avec le sol ozemljiti
être au contact de biti v stiku z
être en contact par radio biti v stiku po radiu
mettre en contact spraviti v stik
él vključiti
perdre le contact avec izgubiti stik z
prendre contact avec začeti stike z
rester en contact avec ostati v stiku z
rompre le contact prekiniti stik, zvezo, militaire odtrgati se

contraer* (glej traer) skrčiti; omejiti, utesniti; nakopati si; prevzeti (dolžnost), skleniti; prilastiti si, pridobiti

contraer un compromiso prevzeti obveznost
contraer deudas zabresti v dolgove
contraer la frente nagrbančiti čelo
contraer matrimonio poročiti se
contraer méritos zasluge si pridobiti
contraer odio contra alg. začeti koga sovražiti
contraer parentesco (con) priti v sorodstvo (z)
contraer relaciones amorosas spustiti se v ljubezensko razmerje
contraerse skrčiti se, zgrbančiti se, uskočiti se
su frente se contrajo nagrbančil je čelo

contre-poil [-pwal] masculin

à contre-poil proti dlaki, na srhlo
prendre quelque chose, quelqu'un à contre-poil narobe se koga lotiti (tako da ga razdražimo), narobe kaj začeti

conversación ženski spol pogovor, občevanje

conversación a solas pogovor med štirimi očmi
lección de conversación konverzacijska učna ura
dar conversación a alg. koga nagovoriti; zabavati se s kom; družiti se s kom; poslušati koga
dejar caer u/c en la conversación neopazno napeljati pogovor na nekaj
dirigir la conversación a alg. nagovoriti koga
hacer caer la conversación napeljati pogovor (sobre na)
no soy amigo de conversaciones nisem prijatelj dolgega govorjenja
trabar conversación con alg. pogovor s kom začeti

conversation [kɔnvəséišən] samostalnik (on, about)
pogovor
arhaično občevanje
množina pogajanja; zabava

criminal conversation prešuštvo
conversation piece žanrska slika
to enter into conversation začeti pogovor
subject of conversation predmet pogovora

correspondencia ženski spol soglasje, skladnost; zveza, prometne zveze; dopisovanje, dopis

correspondencia comercial, correspondencia mercantil trgovsko dopisovanje
despachar la correspondencia opraviti korespondenco
estar en correspondencia dopisovati si
no hay correspondencia ni (železniške) zveze
ponerse en correspondencia začeti dopisovanje
en correspondencia ustrezno, v razmerju
en correspondencia de v zahvalo za
por correspondencia s pismom, pismeno

corso m

1. tek; tok:
il corso di un fiume rečni tok
il corso del sangue krvni obtok, krvotok
corso d'acqua reka

2. navt. plovba:
capitano di lungo corso kapitan dolge plovbe

3. sprevod; obhod:
corso mascherato sprevod mask

4. korzo

5. pot; tek; potek:
nel corso dei secoli v stoletjih
nel corso di v; med
lavori in corso Pozor! delo (na strehi, cesti)
in corso di stampa v tisku
dare corso a qcs. začeti
la malattia fa il suo corso bolezen poteka po predvidevanjih

6. šol. tečaj; predavanja, ciklus predavanj:
fuori corso absolvent, absolventka

7. učbenik

8. ekon. tečaj; kurz:
fuori corso zunaj prometa, neveljaven
corso forzoso prisilni tečaj

cotarro moški spol prenočišče za brezdomce; ubožnica

andar de cotarro en cotarro čas zapravljati
alborotar el cotarro razburkati soseščino; prepir začeti; pozvati k udeležbi na slavnosti

crosse [krɔs] féminin puškino kopito; škofovska palica; ukrivljena palica; ukrivljen konec

crosse de golf, de hockey palica za golf, za hokej
chercher des crosses à quelqu'un (populaire) začeti prepir s kom
assommer quelqu'un à coups de crosse pobiti koga s puškinim kopitom
mettre, lever la crosse en l'air (militaire) odreči ubogljivost povelju za bojevanje; vdati se
(populaire) autant pour les crosses treba je začeti znova

cursus -ūs, m (currere)

I.

1. tekanje, tek, dir: vincere cervum cursu Pl., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio … Ci., omnis omnium cursus est ad vos Ci. vsi se zatekajo k vam, cursu ac lassitudine exanimati C., cursu et spatio pugnae defatigari C., duplicare cursum C. še enkrat tako daleč teči, še enkrat tolikšno razdaljo preteči, cursu fugere C. v teku, incitato cursu C. v pospešenem teku, magno, vehementissimo cursu C. v silnem diru, cursus cervorum V., Ambr., equorum V., rapidus V., fatigare iaculo cursuque cervos V., cursu superare canem H., Volsci cursu et clamore fessi L., vagi per omnes vias cursus L., fessum cursu trahens corpus L., deflectere cursum ad Gallos L., emetiri cursu uno die ingens spatium L. (o tekaču), iungere cursum equis L. (o pešcih) s konji ujeti se pri teku, incerto cursu ferri L. (o konjih), fugit heros et se tam celerem cursu miratur in ipso O., cursus anhēlus, celer, timidus O., volucer Pr. (o času), descendere (ex lectica) et capere cursum Suet. teči začeti, pognati se v tek.

2. occ.
a) ježa, jahanje, jezdenje, dir: exceptus tergo (equi) … sic cursum in medios (hostes) rapidus dedit V. je tako konja v silnem diru pognal med sovražnike, inhibere paulisper cursum Cu. (o jezdecu), ingenti cursu refugere Cu. (o konjenici) v silnem diru.
b) letanje, let, polet, vzlet: quo cursu deserta petiverit (avis) V., cursum per auras dirigite V., Mercurius … inclinat cursus et easdem circinat auras O., c. aërius (po zraku) O., solito delabere cursu O., longi non falsa pericula cursus O. letanja po zraku.
c) tek (ladje), vožnja (potovanje) z ladjo, plovba, plutje: cursus duplicis per mare Ulixei H., sospite cursu H. po srečni plovbi, dant placidi cursum redeuntibus austri O., propositos pelagi dimittere cursus O. plovbe po moru, unde (sc. ab ora Italiae) in Epirum brevis cursus est Cu.
č) voj. tekalni (hitri, nagli, naskočni) korak: agmen cursūs magis quam itineris modo (s pohodno hitrostjo) ducere L., vix ab impetu et cursu teneri L. vzdržati se napada v naskoku, praeceps c. Vell. (pren.) naskočni tek, naskok; pogosto abl. cursu (= δρόμῳ) s hitrim (naglim, naskočnim) korakom, v hitrem teku: cursu tendere ad aliquem ali ad aliquem locum S., L., cursu in hostem feruntur L. ali cursu ire in hostem Cu., Demoleos cursu Troas agebat V.; prim.: tuis non dicam cursibus (ob tvojih naglih prehodih), sed victoriis (na tvojih zmagovitih potih) lustratae sunt (terrae) Ci.

3. met. hitrost, naglica: in cursu esse Ci. ep. = z vso hitrostjo potovati, adaequare cursum equorum ali longarum navium C., non cursu segnior illo (sc. turbine) per medias urbes agitur V., cursuque praevertere ventos V., non fidere cursu cerva … meminit O.; eo cursu s tako hitrostjo, tako hitro: ad fretum eo cursu contendit, ut prope repentino adventu incautos oppresserit L.

4. pren.
a) (o nebesnih telesih) tek, obtek, obhod, kroženje: Val. Max., Q., solis cursus Lucr., solis cursus annalis Varr., c. solis, lunae, siderum, stellarum Ci. idr., annui cursus solis Ci., cursus annuos conficere Ci. (o soncu), novem lunae cursus Ci., perpetui cursus conversionesque caelestes Ci., solis exortus, cursus, occasus nemo miratur Corn., ad cursus lunae in duodecim menses describit annum L., ad siderum cursum iter dirigere Cu., lunae cursu notare tempora Cu., annum ad cursum solis accomodare Suet., properantis mundi volubilis cursus Sen. ph.; (o blisku): quod (spatium profundi) neque clara suo percurrere fulmina cursu perpetuo possint … nec … Lucr.
b) tek vode, tok, struja: quosdam exaruisse amnes aut in alium cursum contortos … videmus Ci., mutata suos requierunt flumina cursus V. (Ecl. VIII, 4), cum hiems … glacie cursus frenaret aquarum V., cursum mutavit iniquum frugibus amnis H., (fluvii) defrenato volvuntur in aequora cursu O. dero v razbrzdanih navalih v morje, cursibus obliquis fluere O., nec adiri poterat ad iusti cursum amnis L., spatio alvei segnis cursus (fluminis) est Cu., maris cursus alterni et recursus Sen. ph. bibavica, menjajoča se oseka in plima, vehementior fluminum cursus est prono alveo Q., c. aquae Plin. iun., cursus amnium non torrentes rapidique, sed lenes Iust.; pren.: dii eodem cursu, quo fluxere adhuc, res ire patiantur Cu.; medic. tek ali tok tekočin v človeškem telesu: c. pituitae acer, acerrimus, tenuis, levis Cels. tok sluzi, c. sanguinis ex naribus Cels. krvavenje iz nosu, ne in inferiores partes factus cursus pedes repleret Cels., c. menstrui Plin. menstruacije.
c) tek, prodornost besede, govorice: tantus cursus verborum, admirabilis orationis cursus, interdum cursus in oratione est incitatior Ci., dicebat citato et effuso cursu, sed praeparato Sen. rh.
č) tek drugih stvari, hod, hoja, prehajanje: hic per omnes sonos vocis cursus Ci. višanje in nižanje (padanje) glasu po vseh tonih, venarum cursūs Plin., cursus hic et sonus … sententiae Gell.

5. met. tek = pot: summus ille caeli stellifer cursus Ci., cursum suum anno ali triginta fere annis conficere Ci. (o premičnicah); occ.
a) tek v določeni smeri, smer, pot, poseb. na morju, plovba po morju v določeni smeri: Petr., Mel., Plin., Plin. iun. idr., in medio cursu est insula, quae appellatur Mona C., c. navigationum tuarum Ci. ep., petere alium cursum Ci. drugam se nameriti, drugam kreniti, imprudentiā aut tempestate paulum suo cursu decedere C. malo odmakniti se od smeri, commutare cursum C., naspr. cursum tenere: equites cursum tenere … non potuerat C. v ravni smeri ostati, cursum tenere tudi = držati se svoje smeri, npr.: naves cursum tenere non potuerant C., cursum non tenere et longius deferri C., secundis ventis, secundissimo vento cursum tenere Ci.; cursum dirigere aliquo (adv.) vožnjo (po morju) nameriti kam = nameriti se kam, npr.: eo N., L. tjakaj, alio Val. Max. kam drugam, ad litora Apolloniatium C., ad nocturnos ignes Suet., ad Antiochum Iust., in Africam Vell., Gades Iust., (columba) cursum dirigit per auras in lucos V.; v istem pomenu pesn. cursūs advertere aliquo, npr.: Naxon cursus advertite vestros O.; unde et quo tenderent cursum L. (gl. tendō); cursus vocat vela in altum V. smer vetra, prim.: cursum exspectare Ci. ep. ugodnega vetra čakati, cursum secundum habere C. imeti ugoden veter (za plovbo); insidiosus rector cursūs Val. Max. (o krmarju). Pogosto pren.: quem neque periculi tempestas neque honoris aura potuit umquam de suo cursu … demovere Ci., e quibus quoniam tamquam e scopulosis cotibus enavigavit oratio, reliquae disputationis cursum teneamus Ci. držimo se v preostali razpravi ravne smeri = ne zahajajmo v preostali razpravi od poglavitne snovi, Polycratis felicitas semper plenis velis prosperum cursum tenuit Val. Max., rectum cursum, recta gubernacula in periculum tenere Plin. iun.
b) pren. tek, pot: Plin. iun., reliquus vitae cursus Ci., vitae brevis est cursus, gloriae sempiternus Ci., c. vivendi Ci., temporum Ci., rerum Ci. ep., T., orationis Q., defensionis Ps.-Q., continuus proeliorum c. T. nepretrgana vrsta, annorum Aug., da facilem cursum (sc. mihi poëtae) V., dum furor in cursu est, currenti cede furori O., meus dolor in cursu est O. se pase (po meni), cursum irrevocabilem ingressa ex destinato fluunt Sen. ph. kar se je začelo, teče po določeni odredbi, medium agens cursum aetatis placida morte decessit Amm. v srednji starosti.

II.

1. tek(anje) za tekmo, tekmovalni tek: ibi (sc. in gymnasio) cursu, luctando, hastā, disco se exercere Pl., c. Olympiacus Corn., cursu cum aequalibus certare S., contendere cursu O., Atalanta victa cursu O., cursu invictus Echion O., invicti ambo certamine cursus O., cursu certare in stadio Suet.; tudi (tekmovalna) dirka z vozovi ali konji: c. equester V. konjska dirka, studere optatum cursu contingere metam H., nobiles equos cursus et spatia probant T., c. bigarum quadrigarumque Suet.

2. pren. teženje (prizadevanje) za kakim smotrom, poganjanje za kaj: cursūs errore falluntur Ci. zmotna težnja jih vara, illa iactatio cursusque popularis Ci. poganjanje za priljubljenost, vides, in quo cursu simus Ci. ep. za kaj (kako) se poganjam (za najvišje časti), ille tibi non ignotus cursus animi (sc. mei) Ci. ep. tista tebi dobro znana odločna smer mojega duha.

3. met. poprišče, pot, napredovanje (napredek) v častni službi: transcurrere cursum suum Ci. svoje poprišče (pot) tako rekoč na skok preteči; s subjektnim gen.: cum numquam sit aut illius a me cursus impeditus aut ab illo meus Ci.; z objektnim gen.: honorum tuorum cursus cui suspectus umquam fuit? Ci. ep., cursu honorum inoffenso T.

III. met. cursus publicus tek državne pošte, državna pošta za odpravo državnih pisem in oseb (v cesarski dobi): Amm., Dig., Cod. Th.

curtain¹ [kə́:tn] samostalnik
zavesa, zastor, zagrinjalo
figurativno bariera, pregraja; konec (v gledališču)

behind the curtain na skrivnem
to draw a curtain over s.th. potegniti zastor preko česa; figurativno zaključiti pogovor o čem
to draw the curtains skup potegniti zastore
to draw back the curtains narazen potegniti zastore
to take the curtain priti pred zastor (po ploskanju)
to drop (ali ring down) the curtain končati kaj
to raise the curtain otvoriti, začeti, odpreti
iron curtain železna zavesa
to call before the curtain poklicati pred zastor
to take one's last curtain zadnjič nastopiti

danse [dɑ̃s] féminin ples; kólo; plesna glasba; familier plesni lokal; populaire, figuré (telesna) kazen, ukor

danse macabre, des morts mrtvaški ples
air masculin de danse plesna melodija
cours masculin de danse plesni tečaj
danse rituelle, guerrière, populaire, du ventre obredni, bojni, ljudski, trebušni ples
chaussons masculin pluriel de danse baletni čevlji
art masculin de la danse plesna umetnost
danse sur la corde ples na vrvi
danse de Saint-Guy Vidov ples
orchestre masculin de danse plesni orkester
salle féminin de danse plesna dvorana
(populaire) donner une danse à quelqu'un ukoriti, našeškati koga
entrer dans la danse pridružiti se plesu
entrer en danse stopiti v akcijo, udeležiti se česa
mener la danse (familier) voditi kolektivno akcijo, biti kolovodja
ouvrir la danse začeti ples

date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin

à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
de fraîche date nov
d'ancienne, de vieille date star
de longue date že dolgo, oddavnaj
en date du, à la date du (3^e mai) z dne (3. maja)
en date de ce jour z, pod današnjim datumom
en date de Paris iz Pariza
par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
date limite zadnji termin
date de livraison datum dobave, dostave
date de naissance rojstni datum
date de parution datum izida (knjige)
date de poste datum poštnega žiga
amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
timbre masculin à date žig z datumom
à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
mettre la date zapisati, postaviti datum
porter une date biti datiran
prendre date določiti datum, dan

debáta (-e) f dibattito, discussione:
sprožiti debato suscitare, spronare un dibattito
začeti debato aprire una discussione
živahna, ostra, žolčna debata discussione vivace, aspra, violenta
pren. biti izven debate essere fuori discussione
tako bo in konec debate sarà così, punto e basta

debáta debate m ; discusión f (o sobre)

burna debata un acalorado debate
biti v debati estar en discusión
dati v debato someter a discusión
poseči v debato intervenir en una discusión
začeti, zaključiti debato abrir (ali entablar), terminar la discusión

decline² [dikláin] samostalnik
upadanje, pojemanje, upad, padec (cen)
medicina tuberkuloza, zavratna bolezen

to be on the decline upadati, propadati
to fall (ali go) into a decline začeti propadati, hirati; bolehati za jetiko
decline of day večer, mrak

dégrossir [degrɔsir] verbe transitif otesati, oklesati; obdelati; (grobo) obrusiti; figuré grobo zasnovati; figuré olikati, ugladiti (quelqu'un koga)

dégrossir une épreuve brati prvo korekturo
dégrossir un travail, un problème začeti z delom, z reševanjem problema
être mal dégrossi biti neotesan, zarobljen

del|o¹ [é] srednji spol (-a …)

1. die Arbeit (tudi fizika)
duševno delo geistige Arbeit
fizično delo körperliche Arbeit
delo na čem die Arbeit an
opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
opraviti delo eine Arbeit leisten
lotiti se dela an die Arbeit gehen
imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
dela prost arbeitsfrei
praznik dela der Tag der Arbeit
konec dela der Feierabend

2. (zaposlitev) die Arbeit
delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
iskati delo Arbeit suchen
najti delo Arbeit finden
izgubiti delo seine Arbeit verlieren
delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
delo na domu die Heimarbeit
prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
… dela Arbeits-
(delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
svet dela die Arbeitswelt

3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
kvalitetno delo eine Wertarbeit
(nemško deutsche Wertarbeit)
|
lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

k delu zur Arbeit
na delo:
iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
o delu:
pogodba o delu der Arbeitsvertrag
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
ob delu:
izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

po delu plačevati: leistungsgerecht

pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
v delo:
vzeti v delo in Arbeit nehmen
za delo:
nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
z delom:
prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
pridobiti z delom erarbeiten
študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
dela množina:
gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
-arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
|
figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis