Franja

tatty¹ [tǽti] samostalnik
indijsko preproga iz trave cuscus (obeša se na vrata, okna, da se shladi zrak v sobi)

Taurus² -ī, m (Ταῦρος) Távros, gorovje v mali Aziji (zdaj Toros): N., Ci., Varr., Mel. idr., Tauri Pylae Ci. ep. Vrata (Tavrosa), prelaz med Kapadokijo in Kilikijo.

tele [ê] srednji spol (teléta …) das Kalb, psovka: der Kalbskopf, Mondkalb
zlato tele das goldene Kalb
figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
zijati kot tele v nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor
… telet Kälber-
(bolezen die Kälberkrankheit, vzreja die Kälberaufzucht)

têle (-éta) m

1. vitello:
krava je po teletu la vacca ha appena figliato
rediti, zaklati tele allevare, ammazzare un vitello
pog. gledati kakor tele v nova vrata guardare, fissare come un allocco
pren. častiti zlato tele adorare il vitello d'oro

2. pog. pivello; stupido

3. lov. cerbiatto (nel primo anno d'età)
PREGOVORI:
vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti

Tempel, der, (-s, -) svetišče; tempelj; zum Tempel hinausjagen figurativ vreči skozi vrata

tesníti (-ím)

A) imperf.

1. chiudere a tenuta, rendere stagno:
tesniti okna chiudere a tenuta le finestre
tesniti z azbestom, z gumo chiudere a tenuta con l'amianto, con la gomma
intr. chiudere:
vrata slabo tesnijo la porta non chiude bene

2. stringere, restringere, rendere stretto:
preveliko pohištvo je tesnilo prostor i mobili troppo grandi rendevano (più) stretto l'ambiente

3. (tiščati, stiskati) stringere, essere stretto:
čevlji me tesnijo le scarpe mi sono strette
pren. ob tej misli ga je tesnilo pri srcu al pensiero sentiva una stretta al cuore

4. knjiž. (utesnjevati) opprimere; soffocare:
tako življenje je začelo umetnika tesniti una vita che per l'artista era sempre più soffocante

B) tesníti se (-ím se) imperf. refl. knjiž. (stiskati se, gnesti se) accalcarsi, stiparsi

Thermŏpylae -ārum, f (Θερμοπύλαι „Topla vrata“) Termópile, soteska s toplicami v Lokridi, znana po junaški smrti kralja Leonida in njegovih 300 Spartancev v spopadu s perzijsko vojsko l. 480: L., Ci., N., Cat., Mel., Sen. ph., Iust. idr.

throw to prehodni glagol
zaloputniti (the door vrata)

thump [ɵʌmp]

1. samostalnik
težak, zamolkel udarec; trkanje

a thump at the door trkanje na vrata

2. prehodni glagol
(močno) udariti, udarjati, tolči (at, on po)
butati; pretepsti; vbijati
neprehodni glagol
tolči, biti, udarjati (o srcu); lreščiti, udariti; težko iti; štrbunknili, telebniti

to thump the cushion cerkev udarjati po blazini prižnice; energično govoriti
to thump knowledge into s.o. vbijati komu znanje v glavo

tího prislov in silence; quietly; softly; gently

tího o tem! keep that to yourself!, (niti besedice o tem!) keep mum!, mum's the word!
na tihem secretly, in secret
biti tího to keep quiet
tího govoriti to speak in a low voice
zapirajte vrata tího! close the door gently, please!
tího! silence!, be quiet!; hush!, shush!, sh! (beri: ššš)

tiho kot miš frazem
(neslišno) ▸ halkan, mint egy kisegér
Vrata so bila odklenjena in tiho kot miš se je prikradla v spalnico. ▸ Az ajtó nyitva volt, és ő halkan, mint egy kisegér, beosont a hálószobába.

tip out prehodni glagol
ven zmetati, izvreči, izsuti, izsipati, izstresti

they have tipped the coals out in front of my door izsuli so premog pred moja vrata

tiro m

1. poteg, potezanje:
bestia da tiro vprežna žival
tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
tiro alla fune potezanje vrvi

2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
tiro con l'arco šport lokostrelstvo
tiro di partenza šport startni strel
tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
a un tiro di schioppo streljaj daleč
capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
essere a tiro pren. pog. biti pri roki

3. met, metanje; lučaj; strel:
un tiro di dadi met kock
il tiro del giavellotto šport met kopja
tiro a canestro šport met na koš
tiro in porta strel v vrata, na gol
tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
tiro di testa šport strel z glavo

4. pren. lopovščina, grda šala:
un tiro secco pog. nenadna smrt
giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti

5. pren. pog. dim

6. vohljaj, njuhljaj:
un tiro di cocaina vohljaj kokaina

tiščáti (-ím)

A) imperf.

1. premere; spingere:
tiščati vrata spingere la porta

2. stringere, tenere stretto; tenere:
tiščati glavo med rameni stringere la testa fra le spalle
tiščati otroka na prsi stringere il bambino al petto
tiščati v roki denar stringere, tenere i soldi in mano
tiščati pesti stringere i pugni

3. ekst. (tudi impers.) stringere, essere stretto; pesare, sentire un peso:
čevlji me tiščijo le scarpe mi sono strette
v želodcu me tišči sento un peso sullo stomaco

4. fare ressa, accalcarsi, spingere:
publika je tiščala k izhodu il pubblico spingeva verso l'uscita

5. pren. stare addosso a qcn.

6. pren. gravare, opprimere:
ljudi tiščijo davki la gente è gravata dalle tasse
tiščati na potrebo dover andare di corpo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tiščati denar esser tirchio, avaro
tiščati glavo v pesek tenere, mettere la testa nella sabbia
tiščati glavo v knjige immergersi nella lettura, nello studio
tiščati glave skupaj sussurrarsi, starsene insieme
obljubiti, a tiščati figo v žepu non intendere mantenere la promessa
v vsako reč tišči svoj nos ficca il naso dappertutto
tiščati oči in ušesa essere sordo e cieco, non sentir ragione
tiščati pesti za koga fare il tifo per qcn.
tiščati v ospredje mettersi in mostra, farsi avanti

B) tiščáti se (-ím se) imperf. refl.

1. accalcarsi, serrarsi addosso

2. stare, essere vicino, essere accanto:
tiščati se doma starsene, rimanere a casa
tiščati se skupaj stare curvo, accovacciato

tla² srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, gradbeništvo, arhitektura der Boden, gradbeništvo, arhitektura (pod) der Fußboden (kamnita Steinfußboden, Steinboden, lesena Holzboden, mozaična Mosaikfußboden, parketna Parkettboden, opečna Klinkerboden, v veži/predsobi Dielenboden, z gumijasto oblogo Gummiboden)
izgubljati/izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren
dotakniti se tal den Boden berühren, letalo: aufsetzen, človek z nogami: auffußen
umirjanje tal (popotresni sunki) das Nachbeben
vidljivost tal letalstvo die Bodensicht

do tal bis zum Boden, obleka: bodenlang
od vrha do tal von oben bis unten
do tal zasteklena vrata die Fenstertür
porušenje do tal die Schleifung

k tlom zu Boden, nieder
pritisniti k tlom zu Boden drücken, niederdrücken

na tla zu Boden, auf den Boden
pasti na tla zu Boden fallen, hinunterfallen
pasti na trda tla figurativno aus allen Wolken fallen
postaviti na tla hinstellen, kovček, težko breme: niedersetzen
spustiti na tla fallen lassen
vreči na tla zu Boden werfen, niederwerfen, človeka: zu Boden schlagen, niederstoßen, niederschlagen, zu Boden strecken

na tleh auf dem Boden
biti na tleh auf dem Boden liegen, figurativno [heruntersein] herunter sein, am Boden zerstört sein
boj na tleh der Bodenkampf
dobro ležati na tleh vozilo: gute Bodenhaftung haben
čisto na tleh figurativno fix und fertig
kontrolno mesto na tleh die Bodenstelle
lega na tleh die Bodenhaftung
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen

tiščati ob tla niederhalten
treščiti ob tla niederschmettern, (pasti) aufprallen
vreči ob tla hinwerfen, hinhauen

od tal vom Boden
odmik od tal die Bodenfreiheit

po tleh über den Boden, auf den Boden
politi po tleh ausschütten
pasti po tleh umfallen, umkippen
vreči po tleh zu Boden werfen, niederwerfen, mimogrede: zu Boden reißen

pri tleh in Bodennähe

s tal vom Boden
pobrati s tal vom Boden aufheben
izstreliti s tla von der Bodenstelle abschießen

pogledati v tla zu Boden blicken
v bližini tal in Bodennähe, bodennah
v nivoju tal bodengleich

tléskati (-am) | tléskniti (-em) imperf., perf.

1. sbattere:
vrata so ves dan tleskala la porta sbatteva tutto il giorno

2. schioccare:
tleskati s prsti schioccare con le dita

3. battere, dare pacche:
tleskati z rokami, po plečih battere le mani, dare pacche sulla spalla

4. sbattere contro:
valovi tleskajo ob skale le onde sbattono contro gli scogli
pri skakanju tleskati vodo spanciare

to¹ [tu:, tu, tə] predlog
(osnovni pomen k)

1.
(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

to arms! k orožju!
to the right na desno
from Paris to London od Pariza do Londona
face to face iz obraza v obraz
to his eyes pred njegovimi očmi
next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
shoulder to shoulder z ramo ob rami
come here to me pridi sem k meni
I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
to go to the post-office iti na pošto
I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
he jumped to his feet skočil je na noge
I told him to his face v obraz sem mu povedal
to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

2.
(časovno) do

five minutes to two dve minuti do dveh
to time točno, pravočasno
to this day do danes
to the minute do minute (na minuto) točno
to the last do zadnjega
to live to a great age doživeti visoko starost

3.
(namera, cilj, posledica ipd.)

as to... kar se tiče...
to you pogovorno vam na uslugo
a friend to the poor prijatelj revežev
to what purpose? čemú?
to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
to this end v ta namen
to my grief sorrow na mojo veliko žalost
dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
to the rescue na pomoč
sentenced to death obsojen na smrt
that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
what is that to you? kaj te to briga?
to come to hand priti v roke, v posest
here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
to tear to pieces raztrgati na kose
would to God (Heaven)! daj bog!

4.
(stopnja, mera, meja)

to the full do sitega, do mile voije
to a high degree v veliki meri
to a great extent v veliki meri, zelo
to the life točno po življenju
to a man do poslednjega moža
to perfection dovršeno
to a nicety na las
to a T do zadnje pičice
to drink to excess čezmerno piti
they were to the number of 400 bilo jih je 400

5.
(pripadnost, posest)

to my cost na moje stroške
to my credit v mojo korist (moj plus)
to the point k stvari (spadajoč)
heir to his father očetov dedič
preface to a book predgovor h knjigi
a victim to influenza žrlev gripe
designer to a firm risar pri neki firmi
he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
he took her to wife vzel jo je za ženo
that is all there is to it to je vse in nič več

6.
(odnos, razmerje)

aversion to s.th. odpor do česa
in comparison to v primeri z
nothing to... nič v primeri z...
to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
to my feeling po mojem občutku
to my knowledge kolikor jaz vem
to my taste po mojem okusu
to my mind po mojem mnenju
to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
ten to one deset proti ena
three to dozen tri na ducat

7.
(rabi za tvorbo dajalnika)

he explained it to me razložil mi je to
it seems to me zdi se mi
she was a good mother to him bila mu je dobra mati

8.
(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
the time to learn čas za učenje
to be or not to be biti ali ne biti
I want to go želim (hočem) iti
she came to see me obiskala me je
there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
what am I to do? kaj naj naredim?
he was seen to fall videli so ga, kako je padel
we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

9.
(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)

to² [tu:] prislov
v normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položaju

to and fro, to and back sem in tja
to bring s.o. to spraviti koga k zavesti
that brought me to to me je spravilo k sebi
to come to priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se
to fall to planiti (na jed, jedačo)
the horses are to konji so vpreženi
close to čisto pri roki
shut the door to (dobro) zaprite vrata
to set to lotiti se dela, pravilno začeti

toc!¹ [tɔk] interjection

toc! toc! tok! tok!
faire toc toc! à la porte potrkati na vrata

tour² [tur] masculin obod; obseg; krog; kolobar; obrat, krožno gibanje; pot, potovanje, tura; vrsta, red; sport runda; krivina; figuré dejanje; izraz, način izražanja; stružnica; vrtljiva omara valjaste oblike

tour à tour, à tour de rôle po vrsti, po redu, eden za drugim, izmenoma
à tour de bras z vso silo
en un tour de main v hipu, hipoma
tour de cou ovratna ruta, šal, krznen ovratnik
tour de gorge ovratnik
tour d'adresse spretno dejanje (npr. akrobacija)
tour de chant repertoar (pevca, pevke)
tour de force izredno dejanje, podvig; preizkušnja moči in spretnosti
tour de hanches, de poitrine, de taille obseg bokov, prsi, stas
tour de reins trganje, bolečine v križu
le Tour de France vsakoletna velika kolesarska dirka po Franciji
tour du monde potovanje okoli sveta
petit tour à la campagne majhen izlet na deželo
nombre masculin de tours število obratov
c'est mon tour jaz sem na vrsti, vrsta je na meni
à qui le tour? kdo je na vrsti?
chacun son tour vsi po vrsti
votre tour viendra tudi vi boste prišli na vrsto
fait au tour (figuré) tog, umeten, brez življenja
accorder le tour de faveur à quelqu'un koga najprej odpraviti
avoir de bons tours dans son sac biti prebrisan
donner le premier tour de manivelie (film) začeti filmati
faire le tour de quelque chose obiti kaj, iti okrog, okoli česa; prepotovati, prevoziti
faire le tour de la situation pregledati položaj
faire un tour d'horizon dobiti splošen, celoten pregled (tudi figuré), orientirati se
faire un (petit) tour au bois iti na kratek sprehod v gozd
faire le tour de France prepotovati Francijo
fermer une porte à double tour dvakrat zakleniti vrata (zavrteti ključ v vratih)
il s'invite plus souvent qu'à son tour pusti se povabiti češče, kor je na vrsti (kot bi bilo primerno)
le tour est joué končano je
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
cela vous jouera des tours to vam bo škodilo
je riais et pleurais tour à tour eno za drugim sem se smejal in jokal