Franja

in-terō -ere -trīvī -trītum „vdrgniti“, vtreti (vtirati), natreti (natirati), (na)drobiti v: eo i. Cat. noter, aliquid potioni Plin., aliquid ex aceto Plin., panes in alveolo Vulg., nuces Col., intrito cibo plena lagoena Ph.; preg.: tute hoc intristi (= intrivisti); tibi omne est exedendum Ter. ali tibi quod intristi (= intrivisti) exedendum est Aus. = kar si si nadrobil (= skuhal), moraš pojesti; pt. pf. intrītus 3 nadrobljen: i. panis in aquam Varr., hordeum in aquā Varr. namočen; subst. intrīta -ae, f
a) v mrzlo tekočino nadrobljena jed, drobljanka: intrita panis e vino Cels., Plin. v mrzlo oslajeno vino nadrobljen kruh.
b) testo, zmes, masa, glina: laterum Plin. za opeko; tudi intrītum -ī, n = intrīta a): intritum lacte confectum Ap.

ir-remediābilis -e

1. neozdravljiv: cicuta in vino pota Plin.

2. metaf. id scelus Plin.; occ. nespravljiv: factio Maecenas ap. Sen. ph.

itaeomēlis, acc. -in, f itajomelis, neko vino: Plin.

iuvō -āre -iūvī -iūtum

1.
a) veseliti, razveseliti (razveseljevati), (raz)vedriti, zabavati, dobro deti: temperie caeli corpusque animusque iuvantur O., quem nec bella iuvant nec tela O., ut iuvit te cena? H., si quod adest gratum iuvat H., si nec fabellae te iuvant nec fabulae Ph., nec me vita iuvaret invisa civibus et militibus meis L., quod sunt, quos genus hoc minime iuvat H., nec, iuveni lusus qui placuere, iuvant O.; pass.: aures iuvantur Ci. jih veseli.
b) iuvat veseli koga, godi mu, ugaja mu; z inf. kot subj.: iuvat me haec praeclara nomina concidisse Ci., et haec olim meminisse iuvebit V., iuvat indulgere choreis V., iuvat Ismara Baccho conserere V., iuvit me tibi tuas litteras profuisse Ci., me quoque iuvat ad finem belli Punici pervenisse L., quae scire magis iuvat quam prodest Sen. ph., si pereo, hominum manibus periisse iuvabit V.; z vzročnim stavkom: iuvat me, quod vigent studia Plin. iun. —

2.
a) podpreti, (podpirati), pomoči (pomagati), v pomoč biti, na pomoč priti, koristiti; najprej abs.: herba iuvans … nocens O. koristna … škodljiva, virtus, classes, commeatus multum iuvant Ci., iuvante deo Ci. ali dis iuvantibus Ci. ep. z božjo pomočjo, diis bene iuvantibus L. z milostno božjo pomočjo, cum commoditas iuvaret L., quid porro multus stilus et assidua lectio iuvat? Q., nox iuvit sideribus illustris T., iuvit hostium aviditas T., sed nil ista iuvant O.; potem trans.: audentes deus ipse (fortuna V.) iuvat O., V., me vi pulsum iuvit Ci., Mamertini iuvare populum Rom. debuerunt Ci., mulier iuvat domum H. skrbi za hišo, ea omnia bene iuvetis O., i. disciplinam beatae vitae Ci., onera principis Vell. (o)lajš(ev)ati, quas opes sua virtus et dii iuvent L., usurum se eo (vino), quod sese magis iuvasset Gell.; pass. quā sim tibi parte iuvandus O., in hoc casu per vos iuvari cupiunt Ci., lex Cornelia proscriptum iuvari vetat Ci., at tua supplicibus domus est assueta iuvandis O. Na vprašanje s čim? z abl. instrumenti: aliquem frumento C., se iuvet urbe vel agro O., viatico a me iuvabitur L., nec (lingua) sola per se loquendi munus implere potest, nisi iuta vel offensione dentium vel compressione labiorum Lact.
b) metaf. pospešiti (pospeševati), spešiti: placuit sollertia tempore etiam iuta T.; occ. pospešljiv (pospešujoč) biti, pospeševati: eos nox iuvit T., imbres arva iuvantes O.

Opomba: Pf. cj. iuerint = iuverint: Cat., Pr.; vulg. pf. cj. iuvarit = iuverit: Iul. Val.; pt. fut. iuvātūrus: S., Plin. iun., Tert., Amm.; iūtūrus: Col. (poet.); star. imp. iuve = iuva: Acc. fr.

izcedíti (-ím) | izcéjati (-am)

A) perf., imperf.

1. spremere:
izcediti sok iz limone spremere il limone

2. (odcediti, odcejati) scolare:
izcediti vino iz steklenice scolare il vino dalla bottiglia

B) izcedíti se (-ím se) | izcéjati se (-am se) perf., imperf. refl. colare

izkadíti (-ím)

A) perf. fare fumigazioni (per disinfettare); stanare col fumo

B) izkadíti se (-ím se) | izkájati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. cessare di fumare

2. uscire (fumo)

3. pren. sfumare, svanire, sparire, dileguarsi, passare:
jeza se mu bo kmalu izkadila la rabbia gli passerà presto
počakaj, da se mu vino izkadi aspetta che gli passi la sbornia

izkapljáti (-ám) perf. uscire (gocciolando), sgocciolare:
vino je izkapljalo iz soda il vino è sgocciolato dalla botte

izobílje abundancia f ; opulencia f

v velikem izobilju en gran abundancia
tu je vina v izobilju aquí abunda el vino
živeti v izobilju vivir en la abundancia

iztákati to pour out; (iz soda) to tap (a barrel); (izprazniti) to empty out liquid

iztákati vino iz soda to tap wine from a cask

iztêči to run out (ali away); to flow out (ali away); to leak out; to be discharged; to stop running

iztêči se to elapse, to glide away; to come to an end; to turn out; (zapasti) to become (ali to fall) due, to reach its term; (ura) to run down; (rok) to run out, to expire; (končati se) to terminate, to go by, to pass away
čas se je iztekel time is up
drugače se iztêči to prove otherwise
polici se je rok veljavnosti iztekel the policy has lapsed
vino je izteklo iz soda skozi razpoko the wine has leaked out of the cask through a crack
ura se je iztekla the watch had run down
vse se bo dobro izteklo it will all turn (ali come) out right (in the end)
zadeva se je dobro, v redu iztekla the affair turned out all right

jásno adv.

1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
jasno se izražati esprimersi con chiarezza
pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro

2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
jasno je sottinteso, resta sottinteso
jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
(eliptično):
jasno, da ne ve chiaro che non sa
(v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo'

jerez moški spol šeri, vrsta vina

jerez dulce (seco) sladko (trpko) vino šeri

júha ž juha: goveđa, kokošja, riblja, prežgana juha; juha s rezancima; u juhi su rezanci; na stolu se hladi juha; lozova juha šalj. vino

jus [žü] masculin sok; populaire voda, črna kava, familier bencin, familier električni tok

jus de fruits, de citron, de raisin sadni, citronin, grozdni sok
(familier) jus de la treille, de la vigne vino
jus de viande mesni sok
(populaire) avoir du jus biti eleganten, šik
jus de bâton batine
c'est jus vert et vert jus to je eno in isto
laisser cuire quelqu'un dans son jus pustiti koga v njegovih težavah
(populaire) un bon jus dobra kava
(populaire) balancer quelqu'un au jus zagnati koga v vodo
(populaire) il n'y a plus de jus ni več (električnega) toka
(populaire) ça vaut le jus to se izplača

južnoafriški pridevnik
1. (o Republiki Južni Afriki in Južnoafričanih) ▸ dél-afrikaiPovezane iztočnice: južnoafriški rand

2. (o južnem delu Afrike) ▸ dél-afrikaiPovezane iztočnice: južnoafriška bajza

kabinetn|i [é] (-a, -o)

1. Kabinetts-

2. študij: Lehrzimmer-

3. (neživljenjski) učenost, odločanje: lebensfern, učenjak: lebensfremd

4.
kabinetno vino der Kabinett, der Kabinettwein

káj what

káj še? what else?
káj zdaj? what now?, how now?, well?
káj ti je? káj je s teboj? what's the matter with you?
káj mi mar! what do I care!
káj šele let alone
ah, káj! go on!, stuff and nonsense!
káj ne poveš! you don't say!
ne, káj takega! well, I never!
torej káj? so what?
je káj upanja? is there any hope?
káj še, on (pa) že ne! not he!
káj storiti? what can we do?, what's to be done?
káj pomaga, káj koristi jokati? what is the use of crying?, it is no use crying
káj se je tedaj, potem zgodilo? what happened then?
imate káj novic? have you any news?
na káj misliš? what are you thinking about, what's on your mind?
povej mi, káj si slišal! tell me what you heard!
káj ko bi tudi ti prišel? what if you came too?
meso, kruh, vino in ne vem káj še vse meat, bread, wine, and what not
ne morem si káj, da se ne bi smejal I can't help laughing

káj¹ (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
kaj se je zgodilo? cos'è successo?
kaj bo dobrega? che c'è di bello?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj (pa) je? che c'è?
(izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
(kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo

kakovostn|i [ô] (-na, -no) Qualitäts-, Güte- (les das Qualitätsholz, razred die Güteklasse, Qualitätsklasse, odklon die Qualitätsabweichung, norma die Gütenorm, Qualitätsnorm, število der Gütefaktor); za proizvode: Edel-, Marken-, Qualitäts- (maslo die Markenbutter, vino der Qualitätswein, krzno der Edelpelz, pivo das Edelbier, žganje der Edelbranntwein, mleko die Markenmilch)
kakovostni izdelek die Wertarbeit

kákšen (-šna -o) adj.

1. (izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti) che, quale; come:
kakšne barve je morje? di che colore è il mare?
kakšna bo letina? come sarà il raccolto?
kakšno bo vreme jutri? che tempo farà domani?

2. (izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste) che, quale:
kakšno vino naj prinesem? che vino vi porto?

3. pren. (izraža močno zanikanje) che, quale:
kakšen moški pa si, da si tega ne upaš che (razza di) uomo sei se non osi farlo
kakšni izgovori neki! ma che scuse d'Egitto!

4. pren. (izraža veliko mero tega, kar določi samostalnik) che, quale:
kakšna škoda zanj che peccato per lui