Franja

piazza f

1. trg:
piazza d'armi vežbališče
far piazza pulita pren. (tudi šalj.) očistiti, pomesti
mettere in piazza pren. obesiti na veliki zvon

2. ekst. polit. ulica; drhal:
accontentare la piazza zadovoljiti, ugajati ulici, masi

3. ekon. tržišče

4. pog. mestna tržnica

5. voj.
piazza forte trdnjava

6. šalj. pleša

7. ležišče; mesto:
letto a due piazze postelja z dvema ležiščema
piazza d'onore šport častno mesto

plamen|ec [é] moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija (flamingo) red: der Verkehrtschnabel; družina, rod: der Flamingo (veliki Großer, navadni Gewöhnlicher, rdeči Roter, čilski Chilenischer, andski Anden-Flamingo)
pritlikavi plamenec Zwergflamingo

plan² moški spol (-a …)
prvi plan der Vordergrund
drugi plan der Hintergrund
figurativno postaviti v drugi plan zurückstellen
pri fotografiji: veliki plan die Großaufnahme

plan [plɑ̃] masculin

1. načrt, plan; osnutek

2. ravnina; ploskev; nivó; področje; filmski posnetek

au premier plan v ospredju
sur le plan de (familier) na področju; gledé
sur un plan élevé, sur le même plan na višjem, na istem nivoju
sur tous les plans v vseh ozirih, v vsakem pogledu
plan de campagne načrt vojnega pohoda
plan de construction gradbeni načrt
plan d'eau vodna površina
plan d'économie gospodarski načrt
plan d'ensemble skupen, celosten načrt
plan financier, quadriennal, quinquennal finančni, štiriletni, petletni načrt
plan harinzontal tloris; horizontalna projekcija
plan incliné poševna ravnina
plan logistique (militaire) oskrbovaini naert
plan longitudinal, transversal podolžni, poprečni prerez
plan en relief reliefna karta
plan rapproché (film) posnetek od blizu
plan de sustentation, sustenteur (aéronautique) nosilno krilo
plan de travail delovni načrt
plan d'urbanisme urbanistični načrt
plan de ville, de Paris plan mesta, Pariza
établissement masculin des plans planiranje
gros plan (film) veliki posnetek (detajla, dela kake osebe)
personnage masculin de premier plan glavna oseba
premier plan ospredje
second plan osredje
troisième plan ozadje
vue féminin en plan tloris
avoir son plan imeti svoj načrt, svoje precizne namere
dresser, établir, faire un plan napraviti načrt
être, rester en plan (familier) biti, ostati nedokončan
faire des plans d'avenir delati načrte za bodočnost
laisser quelqu'un en plan pustiti koga samega, na cedilu
il n'y a pas plan (familier) to je nemogoče
rien n'y est à son plan vse je v neredu
tirer des plans sur comète (figuré, familier) ubijati si glavo

plán (-a) m

1. piano, progetto:
narediti plan elaborare un piano, un progetto
doseči, izpolniti plan realizzare il piano
bojni plan piano di battaglia

2. (tloris, zemljevid) pianta:
plan mesta pianta della città

3. film. piano; campo:
prvi, drugi plan primo, secondo piano (tudi ekst.)
tretji plan campo lungo
veliki plan primissimo piano, ripresa di dettaglio

plazovit pridevnik
(o veliki verjetnosti plazov) ▸ földcsuszamlás-veszélyeztetett, földcsuszamlás-veszélyesČe se bomo lotevali gradnje, bomo morali skrbno preveriti, ali izbrana lokacija ni na poplavnem ali plazovitem območju. ▸ Ha építkezésbe kezdünk, gondosan ellenőriznünk kell, hogy ne árvízveszélyes vagy földcsuszamlással veszélyeztetett területen legyen a kiválasztott helyszín.

pleuvoir* [plövwar] verbe intransitif deževati (tudi figuré); figuré padati ko toča

il pleut à verse, à sceaux lije kot iz škafa
(populaire) il pleut comme vache qui pisse lije
(populaire) ça pleut dežuje
les coups pleuvaient udarci so padali ko toča
comme s'il en pleuvait v veliki množini, obilno

plough¹ [pláu] samostalnik
britanska angleščina plug, oranica; obrezilnik (knjigoveznittvo)
elektrika tokovni odjemalnik
britanska angleščina zavrnitev kandidata pri izpitu

astronomija the Plough Veliki voz
figurativno to put one's hand to the plough lotiti se česa
pogovorno to take a plough pasti pri izpitu

plúće plúća s: morsko pluće zool. veliki klobučnjak, Rhizosčoma pulmo

pluk moški spol (-a …)
morski pluk živalstvo, zoologija (veliki klobučnjak) die Lungenqualle

pòbušenī -ā -ō, pȍbusānī -ā -ō: pobušeni ponedjeljnik, ponedeljnik drugi ponedeljek po veliki noči

podkovnjak² moški spol (-a …) živalstvo, zoologija netopir: die Hufeisennase (veliki Groß-Hufeisennase, mali Klein-Hufeisennase, južni Mittelmeer-Hufeisennase, Mehelyev Mehely-Hufeisennase)
cvetonosi podkovnjak die Blumennase

Poenīnus 3 (v rokopisih tudi Pēnīnus, Pēnnīnus; gr. Ποίνινος; ime je kelt. izvora) penínski: Poeninae Alpes T. Peninske Alpe (prelaz Velikega sv. Bernharda in okoliška pogorja do Sv. Gotarda) = Poenina iuga T. Peninsko pogorje, Poeninus mons Sen. ph. Peninska gora (= Veliki sv. Bernard), tudi samo Poeninus (sc. mons) L., iter Poeninum T. prelaz čez Peninsko goro.

poignée [pwanje] féminin prgišče, polna pest; peščica; ročaj, držaj

poignée de riz (polna) pest riža
poignée de spectateurs peščica, malo gledalcev
poignée de la porte, de la valise kljuka vrat, ročaj pri kovčku
à poignée par poignées s polnimi rokami (tudi figuré) v veliki množini
donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko

poldnevnik samostalnik
geografija (črta zemljepisne dolžine) ▸ hosszúsági kör, meridián, délkörVsi kraji, ki ležijo na istem poldnevniku, imajo ob istem času sončni vzhod, poldan in sončni zahod. ▸ Az ugyanazon a délkörön fekvő összes helyen ugyanabban az időpontban van a napkelte, a dél és a napnyugta.
Poldnevnik, ki teče skozi Greenwich v Veliki Britaniji, je začetni poldnevnik in je izhodišče za določanje zemljepisne dolžine. ▸ A Nagy-Britanniában fekvő Greenwichen áthaladó hosszúsági kör a kezdődélkör, és ez a földrajzi hosszúság kiindulópontja.
Povezane iztočnice: krajevni poldnevnik

poléten (-tna -o) adj. (nanašajoč se na poletje) estivo:
poletne nevihte temporali estivi
poletna obleka abito estivo
šol. poletne počitnice vacanze estive
bot. poletna cipresa belvedere (Kochia scoparia)
poletna limona verdello
poletna planinska paša estivazione, alpeggio
poletni čas ora legale (estiva)
bot. poletni hrast rovere (Quercus robur)
bot. poletni koren orobanche (Orobanche)
bot. poletni jurček boleto, porcino (Boletus reticulatus)
gozd. poletni les durame estivo
meteor. poletni monsun monsone estivo
šol. poletni rok scrutinio (di esami) estivo
astr. poletni sončni obrat solstizio estivo
bot. poletni veliki zvonček campanellino (Leucoium aestivum)

polž¹ [ou̯] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Schnecke; kopenski Landschnecke; vodni Wasserschnecke; roparski Raubschnecke; pljučar Lungenschnecke, predškrgar der Vorderkiemer, zaškrgar der Hinterkiemer
vrtni polž Schnirkelschnecke
veliki vrtni polž Gartenschnecke, Weinbergschnecke (hrapavi Gesprenkelte)
mali vrtni polž Bänderschnecke
gozdni polž Hainschnecke
čepičar Angulus: die Häubchenschnecke
drevesni polž Baumschnecke
golač Nacktschnecke
grmovni polž Buschschnecke
kapičar Calyptraea: Mützenschnecke
klobučar Capulus: Hutschnecke
splavar Veilchenschnecke
|
agronomija in vrtnarstvo od polžev objedena mesta der Schneckenfraß
počasen kot polž schneckenhaft

Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:

1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.

2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.

3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.

4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.

5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.

6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.

7. Pompeia Pompêja
a) soproga Publija Vatinija: Ci.
b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.

8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.

9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. — Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. — Adj.

1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).

2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell.

ponedéljek lundi moški spol

ob ponedeljkih le lundi, tous les lundis
veliki ponedeljek lundi de Pâques

pontefice m

1. hist.
pontefice massimo veliki svečenik

2. relig. (Sommo pontefice) papež