Franja

tower¹ [táuə] samostalnik
stolp; trdnjava, utrjeno mesto, utrdba, kastel
zgodovina oblegovalni stolp; (šah)
zastarelo stolp, trdnjava
figurativno zaščita, obramba

tower clock stolpna ura
clock tower zvonik (z uro)
the tower of strength figurativno močna opora; trdnjava, utrjena ječa

tredici

A) agg. trinajst; trinajsti:
un'opera in tredici volumi delo v trinajstih zvezkih
oggi è il giorno tredici danes smo trinajstega
sono le ore tredici ura je trinajst

B) m; f (število) trinajst; trinajsti; trinajstica:
le tredici trinajsta ura, ena popoldne
nel '13 trinajstega leta (1813, 1913)
fare, totalizzare un tredici zadeti trinajstico (na nogometni stavi)
oggi è il tredici danes smo trinajstega

trí trois

ura je tri il est trois heures
ura je pol treh il est deux heures et demie
ura je tričetrt na pet il est cinq heures moins le (ali un) quart

trí tres

ura je tri son las tres
ura je pol treh son las dos y media
ura je tričetrt na pet son las cinco menos cuarto
ne zna do tri šteti (fig) no sabe dónde tiene la mano derecha; fam es un zoquete

trinájst (-ih) numer. tredici:
delo v trinajstih zvezkih opera in tredici volumi
ura je trinajst sono le tredici
proga 13 linea 13

twelve [twelv]

1. pridevnik
dvanajst

the twelve tables zakoni 12 plošč (v starem Rimu)
it is twelve-twenty ura je 12 in 20 minut
to be christened by twelve godfathers figurativno biti obsojen od porote

2. samostalnik
dvanajsterica, ducat; dvanajstica

the Twelve religija 12 apostolov

účen d'enseignement, d'apprentissage

učna doba (temps moški spol d')apprentissage moški spol
učna knjiga livre moški spol de classe (ali d'étude), manuel moški spol, cours moški spol, précis moški spol
učna metoda méthode ženski spol d'enseignement
učna moč enseignant moški spol, pédagogue moški spol
učni načrt plan moški spol d'études, programme moški spol des études, programme d'enseignement
učno osebje personnel enseignant
učna snov matière ženski spol d'enseignement
učna soba (salle ženski spol de) classe ženski spol
učna ura leçon ženski spol, cours moški spol, classe ženski spol
učni zavod établissement moški spol d'enseignement, institution ženski spol scolaire, école ženski spol

účen (-čna -o) adj. šol. di insegnamento, didattico; insegnante:
učna ura lezione
učna snov materia d'insegnamento
učni načrt programma (d'insegnamento)
učna soba aula, classe
učni jezik lingua d'insegnamento
učna doba apprendistato, tirocinio
učno osebje corpo insegnante

účen¹ de enseñanza

učni zavod establecimiento m de enseñanza
učna knjiga libro m de texto
učni načrt plan m de enseñanza (ali de estudios)
učna snov, učni predmet materia f de enseñanza
učna ura clase f
učna metoda método m de enseñanza
učna doba (tiempo m de) aprendizaje m
učno osebje personal m docente

učn|i (-a, -o) Lehr- (kabinet das Lehrkabinett, zavod die Lehranstalt, metoda das Lehrverfahren, die Lehrmethode), Lern- (cilj das Lernziel, pomagalo die Lernhilfe, proces der [Lernprozeß] Lernprozess, uspeh der Lernerfolg, skupina die Lerngruppe), Unterrichts- (gradivo/material das Unterrichtsmaterial, predmet der Unterrichtsgegenstand, enota die Unterrichtseinheit, ura die Unterrichtsstunde)

udáriti to beat; (ura) to strike; to hit; to knock; (dati klofuto) to slap, to smack, ZDA pogovorno to slug; to smite; (s pestjo) to punch

udáriti ob to strike against, to bump against
nazaj udáriti (puška) to recoil, to kick
rahlo udáriti to tap, to dab
udáriti po obrazu to slap, to box, to cuff
udaril me je v obraz he struck me in the face
udaril sem z nogo ob kamen I hurt my foot by knocking it against a stone
udáriti po prstih to rap
udáriti po mizi to pound the table; (žogo s palico) to bat
on je prvi udaril he was the first to strike
strela je udarila v drevo lightning has struck a tree
ura je ravno udarila dve it has just struck two
kri (voda) je udarila iz... blood (water) gushed out of...
reka je udarila čez bregove the river overflowed its banks
vino mu je udarilo v glavo the wine went to his head, the wine made his head swim
udáriti takt to beat (the) time
udáriti koga s slepoto to smite someone with blindness
toča je udarjala na okenske šipe the hail was rattling on the windowpanes
udáriti komu v hrbet (figurativno) to attack someone in the rear, to stab someone in the back
udáriti z nogo ob tla to stamp one's foot (on the ground)
isti zvok mu je znova udaril v uho the same sound struck his ear again
s pestjo je udaril po mizi he pounded the table

udáriti frapper, donner (ali porter, asséner, familiarno flanquer) un coup à quelqu'un

udariti na koga attaquer, assaillir quelqu'un; (strela) tomber sur; (ura) sonner
v roko udariti toper, taper dans la main
udariti v glavo (o vinu) monter à la tête
udariti se s kom se prendre de querelle avec quelqu'un, en venir aux mains, familiarno avoir une prise de bec avec quelqu'un

udáriti (-im) | udárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico

5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante

11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente

13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

B) udáriti se (-im se) perf. refl.

1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

2. pren. (sporeči se) litigare

3. (spopasti se) scontrarsi

udáriti golpear, dar un golpe (koga a alg) ; (strela) caer

udariti s pestjo dar un puñetazo (po mizi sobre la mesa)
ura je udarila pet han dado las cinco
udariti koga s slepoto cegar (fig tudi obcecar) a alg
udariti v roko estrechar la mano a alg, fig aceptar con un apretón de manos
udariti v glavo (o vinu) subirse a la cabeza
udariti se po čelu darse una palmada en la frente
udariti se s kom (stepsti se) llegar a las manos con alg, (spričkati se) tener un altercado con alg

ufficio m (pl. -ci)

1. dolžnost, naloga:
ufficio di arbitro naloga razsodnika

2. pravo uradna dolžnost; ekst. funkcija; ekst. urad:
d'ufficio uradno
atto d'ufficio uradni akt
difensore d'ufficio uradni branilec

3. intervencija, poseg, pomoč, posredovanje, priporočilo:
buoni uffici posredovanje

4. delo, služba (v podjetju); urad, pisarna:
un ufficio pieno di responsabilità zelo odgovorno delo
andare, recarsi in ufficio iti na delo, v pisarno

5. pravo urad, organ:
ufficio di conciliazione mirovni sodnik
ufficio di collocamento zavod za zaposlovanje
ufficio elettorale volišče
ufficio giudicante sodišče
ufficio d'informazioni urad za informacije
ufficio di presidenza predsednikov urad

6. oddelek, služba (v podjetju); ekst. uradniki; urad:
ufficio personale personalna služba, kadrovski oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
ufficio vendite prodajna služba
ufficio postale poštni urad, pošta

7. relig. (uffizio) molitev, služba božja:
ufficio divino dnevna molitvena ura, brevir
ufficio funebre zadušnica

Uhrzeit, die, čas; die Uhrzeit sagen povedati, koliko je ura

ȕmr̄lī -ā -ō
1. umrli: govoriti o -om
2. smrtni: umrli čas smrtna ura; čas umrli njega je pomeo smrt ga je vzela
3. knjiga umrlih mrliška knjiga

uno, un

A) agg. (f una)

1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno

3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

C) art. indeterm. (f una)

1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo

2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!

4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

Č) pron. (f una; m pl. uni)

1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče

2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico

uno, una moški, ženski spol enica; eden, ena; (ne)kdo

cada uno vsakdo
uno a uno, uno por uno eden (eno) za drugim, ločeno
a uno hkrati
ir a uno skupaj delati, v soglasju biti
uno(s) con otro(s) eno z drugim računano; poprečno
uno de tantos vsakdanji, navaden; poprečen (človek)
¡una de protestas que hubo! kako so protestirali!
de una (vez) naenkrat; enkrat za vselej; takoj
de uno, en uno eden (eno) za drugim; ločeno
en uno hkrati, skupno, enoglasno
uno por uno posamič, kos za kosom
uno que otro tu in tam eden; več
uno y otro oba
uno sí y otro no vsak drugi; izmenoma
es la una (en punto) ura je (točno) ena
una no es ninguna enkrat ni nobenkrat
(todo) es uno to je čisto vseeno
lo uno... lo otro ... deloma ... deloma ...
uno y ninguno, todo es uno (nekako) roka roko umiva, v slogi je moč

uncle [ʌ́ŋkl]

1. samostalnik
stric; ujec
pogovorno striček
sleng posojevalec proti zastavi

Uncle Sam tipičen Amerikanec; Amerikanci; ameriška vlada
maternal uncle ujec
my watch s at my uncle's sleng moja ura je v zastavljalnici
to speak (to talk) to s.o. like a Dutch uncle govoriti s kom pokroviteljsko (resno, a dobrohotno), z blago strogostjo

2. prehodni glagol
imenovati (koga) stric (striček)