Franja

Zadetki iskanja

  • mineral samostalnik
    1. (rudnina) ▸ ásvány
    nahajališče mineralov ▸ ásványlelőhely
    zbirka mineralov ▸ ásványgyűjtemény
    trdota minerala ▸ ásvány keménysége
    kristal minerala ▸ ásványkristály
    železov mineralkontrastivno zanimivo vasérc
    Diamant je najtrši mineral na svetu. ▸ A gyémánt a világ legkeményebb ásványa.
    Zbiranje mineralov postaja tudi pri nas vedno bolj razširjen hobi. ▸ Az ásványgyűjtés nálunk is egyre elterjedtebb hobbivá válik.
    Povezane iztočnice: sekundarni mineral, silikatni mineral, mafični mineral, bistveni mineral, glineni mineral

    2. pogosto v množini (hranilo) ▸ ásványi anyag
    vsebnost mineralov ▸ ásványianyag-tartalom
    pomanjkanje mineralov ▸ ásványianyag-hiány
    vnos mineralov ▸ ásványianyag-bevitel
    ravnovesje mineralov ▸ ásványi anyagok egyensúlya
    esencialni minerali ▸ esszenciális ásványi anyagok
    bogat z minerali ▸ ásványi anyagokban gazdag
    vitamini in minerali ▸ vitaminok és ásványi anyagok
    Surova hrana je polna encimov, vitaminov in mineralov. ▸ A nyers étel tele van enzimekkel, vitaminokkal és ásványi anyagokkal.
    Kalcij je najbolj pogost mineral v telesu. ▸ A kalcium a leggyakoribb ásványi anyag a szervezetben.
  • mineralen pridevnik
    1. (o rudnini) ▸ ásványi
    mineralna sol ▸ ásványi só
    mineralna vlakna ▸ ásványi rost
    Izolacija iz mineralnih vlaken je položena nad stropom v zadnji etaži. ▸ Az ásványi rostokból készült szigetelő anyagot a legfelső emelet mennyezete fölé építették be.
    mineralna kopel ▸ ásványi fürdő
    mineralne surovine ▸ ásványi nyersanyagok
    Po določbi 3. člena Zakonu o rudarstvu med mineralne surovine sodi tudi lapor. ▸ A bányászatról szóló törvény 3. cikke szerint a márga is az ásványi nyersanyagok közé tartozik.
    mineralna sestava ▸ ásványi összetétel
    Na rodovitnost zemlje med drugimi dejavniki vpliva tudi mineralna sestava tal. ▸ A talaj termőképessége más tényezők mellett a talaj ásványi összetételétől is függ.
    Povezane iztočnice: mineralno gnojilo

    2. (o hranilih) ▸ ásványi
    mineralne snovi ▸ ásványi anyagok
    Breskve vsebujejo veliko mineralnih snovi in vitaminov. ▸ Az őszibarack sok ásványi anyagot és vitamint tartalmaz.
    mineralna sestava ▸ ásványi összetétel
    mineralna hranila ▸ ásványi tápanyagok
    Mineralne zaščitne kreme redkeje povzročajo alergije. ▸ Az ásványi védőkrémek ritkábban okoznak allergiát.
  • ministrska predsednica stalna zveza
    (politična funkcija) ▸ miniszterelnök
    Theresa May je dva dni po vzponu na vrh konservativne stranke tudi uradno postala nova britanska ministrska predsednica. ▸ Hivatalosan is Theresa May lett az új brit miniszterelnök, két nappal azután, hogy a Konzervatív Párt élére került.
    Sopomenke: predsednica vlade
  • mir3 moški spol (-u …)

    1. (pokoj, tihota) die Ruhe
    večni mir die ewige Ruhe
    mir pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
    mir narave (mirna tihota) der Friede der Natur

    2. (tišina) die Ruhe
    dati mir (biti tiho) Ruhe geben/halten
    mir, prosim! Ruhe, bitte!
    mir! Ruhe!/ still!

    3. (počitek, nevznemirjanje) die Ruhe (malce miru kurze Ruhe)
    dati mir komu: (jemandem) Ruhe geben/(jemanden) im Frieden lassen
    ne dati miru komu: (jemandem) keine Ruhe lassen
    zadeva: (jemanden) nicht ruhen lassen
    dajte mi mir ich möchte meine Ruhe haben
    ne imeti miru pred keine Ruhe haben vor
    najti (svoj) mir zur Ruhe kommen
    pustiti na miru in Ruhe lassen
    biti pri miru ruhig sein, stillstehen, stillhalten
    pustiti kaj pri miru etwas in Ruhe lassen, die Finger von etwas lassen
    figurativno zaradi ljubega miru um des lieben Friedens willen

    4.
    (dušni) mir (ravnotežje) die Ruhe (stoični stoische, neomajni unerschütterliche, poosebljeni die Ruhe selbst), -ruhe
    (neomajen Bierruhe), die Gelassenheit; die [Gefaßtheit] Gefasstheit, die Fassung; (flegmatičnost) die Geruhsamkeit
    dušni mir die Seelenruhe, der Seelenfriede
    biti poosebljen mir die Ruhe selbst sein, die Ruhe weghaben
    brez miru ruhelos

    5.
    (potrebni) mir za kaj: die Muße
    manjka mi časa in miru za X es fehlt mir Zeit und Muße für X

    6.
    mir srca Frieden des Herzens

    7.
    religija Knez miru der Friedensfürst
    mir z vami! Friede sei mit euch!
    naj počiva v miru! ruhe in Frieden!
    Počivaj v miru Ruhe sanft!
    Bog mu daj večni mir Gott hab ihn selig
  • misli|ti1 (-m)

    1. denken (tudi filozofija)
    misliti filozofsko/ znanstveno/logično/jasno/praktično … philosophisch/wissenschaftlich/logisch/klar/praktisch … denken
    misliti drugače anders denken
    misliti dlje od česa hinausdenken über
    začeti drugače misliti umlernen, umdenken

    2. (ceniti) denken (mislim, da se bova sporazumela ich denke, wir können uns einigen, koliko ste Vi mislili? was/[wieviel] wie viel haben Sie gedacht?); (umišljati si) denken (misli, da je nevemkaj naredil er denkt wunder was getan zu haben)
    kaj vendar misliš! wo denkst du hin!

    3.
    misliti si denken, sich denken (kdo bi si bil mislil! wer hätte das gedacht!; to si lahko misliš, da … du kannst dir denken, [daß] dass …); annehmen (krog einen Kreis annehmen)
    X si je mogoče misliti X ist denkbar
    Xa si ni mogoče misliti X ist undenkbar
    misliti si svoje sich sein Teil denken
    tega si v sanjah ne bi bil mislil das hätte ich mir nie träumen lassen
    kar misli si! denkste!

    4.
    dati misliti komu jemandem zu denken geben, jemanden nachdenklich stimmen

    5.
    misliti na denken an (svojo korist an seinen Vorteil, to, da boš plačal račun daran, die Rechnung zu bezahlen, to, da si bomo poiskali drugo stanovanje daran, uns eine neue Wohnung zu suchen)
    (meriti na) hinauswollen auf; (paziti na) bedacht sein (na svoje dobro ime auf seinen guten Ruf)
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • míza table ženski spol

    čajna miza table à thé
    igralna miza table de jeu
    operacijska miza table d'opération, familiarno billard moški spol
    pisalna miza bureau moški spol, table-bureau ženski spol
    raztezna miza table à rallonges
    risalna miza table à dessin(er)
    servirna miza desserte ženski spol, servante ženski spol
    stikalna miza (elektrika) pupitre moški spol ds commande (ali de distribution)
    toaletna miza toilette ženski spol
    točilna miza comptoir moški spol, familiarno zinc
    sesti k mizi, za mizo se mettre à table, s'attabler
    pripraviti mizo mettre (ali dresser) la table (ali le couvert)
    na mizo nositi apporter (sur la table), servir
    mizo pospraviti desservir, ôter le couvert
    ločitev od mize in postelje (pravno) séparation ženski spol de corps et de biens
    okrogla miza (tudi, figurativno) table ronde
  • míza mesa f

    pri mizi a la mesa
    čajna (operacijska, risalna) miza mesa f de té (de operaciones, de dibujo)
    pisalna miza mesa f de despacho, (mesa f) escritorio m
    jedilna miza mesa f de(l) comedor
    raztezna miza mesa f extensible, mesa plegable
    servisna miza trinchero m
    toaletna miza tocador m
    točilna miza mostrador m
    ločitev od mize in postelje (jur) separación f de mesa y lecho
    jesti pri skupni mizi za goste comer en mesa
    pogrniti (pripraviti) mizo poner (preparar) la mesa
    prinesti jedi na mizo cubrir la mesa
    pospraviti mizo alzar (ali quitar ali levantar) la mesa
    sesti k mizi sentarse a la mesa
    vstati od mize levantarse de la mesa
    igralna miza mesa de juego
    okrogla miza mesa redonda (tudi fig, konferenca za okroglo mizo)
  • mláčen tibio

    postati mlačen entibiarse (tudi fig); (brezbrižen) indiferente; desinteresado; flojo
  • mlahav (-a, -o) schlaff (tudi rastlinstvo, botanika)
  • mlakuž|a ženski spol (-e …) der Pfuhl (tudi figurativno)
  • mm samostalnik
    (simbol za milimeter) ▸ mm
    100 mm dežja ▸ 100 mm eső
    800 mm padavin ▸ 800 mm csapadék
    40 mm premera ▸ 40 mm átmérőjű
    Tiri bodo standardne širine 1435 mm. ▸ A sínek a szabványok szerinti 1.435 mm szélesek lesznek.
    Avtomobil je zdaj tudi daljši za 40 mm. ▸ Az autó most 40 mm-rel hosszabb is.
    Letos je aprila deževalo trikrat, padlo je skrb vzbujajočih 10 mm padavin! ▸ Idén áprilisban háromszor esett az eső, csupán 10 mm-nyi, aggasztó mennyiségű csapadék hullott.
  • mnogoterost [ê/é] ženski spol (-i …) die Mannigfaltigkeit (tudi matematika)
  • móč (-í) f

    1. forza; vigore:
    imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
    duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

    2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
    starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

    3. forza, potenza:
    naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
    moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

    4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
    izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
    zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
    gospodarska moč države la forza economica di un Paese
    jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

    5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
    v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
    pravica je brez moči la giustizia è impotente

    6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
    moč vetra la forza del vento
    moč glasu la forza della voce
    moč volje forza di volontà

    7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
    dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

    8. na vso moč (v adv. rabi):
    hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
    truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
    na moč lep avtomobil una macchina bellissima

    9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
    pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    meriti moči misurare le forze, gareggiare
    priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
    pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
    truditi se po najboljših močeh fare il possibile
    biti pri moči essere robusto
    biti še pri močeh essere ancora in gamba
    ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
    biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
    šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
    moč usode la forza del destino
    z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
    moč razuma l'impero della ragione
    gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
    moč domišljije la potenza della fantasia
    nadnaravna moč potere soprannaturale
    pogajalska moč potere contrattuale
    voj. zastraševalna moč potere deterrente
    rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
    mladostna moč il vigore della giovinezza
    moč vina il vigore del vino
    kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
    elektr. delovna moč forza motrice
    strojn. efektivna moč rendimento effettivo
    strojn. imenska moč forza nominale
    fiz. konjska moč cavallo vapore
    ekon. kupna moč potere d'acquisto
    kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
    mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
    fiz. moč stroja potenza della macchina
    fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
    obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
    bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
    strelna moč orožja potenza di fuoco
    PREGOVORI:
    v slogi je moč l'unione fa la forza
  • močvirj|e srednji spol (-a …) der Sumpf (tudi figurativno), der Bruch, (barje) das Moor (plitvo Flachmoor)
  • model1 [é] moški spol (-a …)

    1. tehnika das Modell (tudi figurativno); (prikaz) die Nachbildung, das Modell (atoma Atommodell, atoma z elektronskimi lupinami Schalenmodell)
    letalski model das Flugmodell, das Modellflugzeug
    mavčni model Gipsmodell
    figurativno vzgojni model Erziehungsmodell
    tehnika pesek za modele der Modellsand
    narediti po modelu nachbauen
    vodenje po modelu die Modellsteuerung

    2. (tip) der Bautyp
    avto: model s štirimi vrati der Viertürer
    model z dvojimi vrati der Zweitürer
  • modul1 [ó] moški spol (-a …) der Modul (tudi matematika)
    prožnostni modul fizika Elastizitätsmodul
  • modulacij|a ženski spol (-e …) die Modulation (tudi glasba), (amplitudna Amplitudenmodulation, fazna Phasenmodulation, frekvenčna Frequenzmodulation)
  • Moho samostalnik
    geologija (območje v Zemljini notranjosti) ▸ Moho
    Te podatke so raziskovalci uporabili tudi za izdelavo visokoresolucijskega zemljevida območja oziroma meje med zemeljsko skorjo in plaščem, imenovane Moho. ▸ A kutatók ezeket az adatokat arra is felhasználták, hogy nagyfelbontású térképet készítsenek a földkéreg és a földköpeny közötti területről, illetve ezek határáról, az úgynevezett Mohóról.
    Sopomenke: Mohorovičićeva diskontinuiteta, Mohorovičićeva nezveznost
  • Mohorovičićeva nezveznost stalna zveza
    geologija (območje v Zemljini notranjosti) ▸ Mohorovičić-határfelület, Mohorovičić-felület
    Mohorovičićeva nezveznost, navadno imenovana tudi Moho, je mejno območje v notranjosti Zemlje med zemeljsko skorjo in plaščem. ▸ A Mohorovičić-határfelület, amelyet általában Mohónak neveznek, a határ a földkéreg és a földköpeny között.
    Sopomenke: Mohorovičićeva diskontinuiteta, Moho