Franja

Zadetki iskanja

  • vȍće s
    1. sadje: rano, pozno, južno, crvljivo, sušeno, trulo, zrelo, slatko, kiselo, svježe, ukuhano, kandirano voće; brati voće trgati sadje; kupiti voće pobirati sadje: tresti voće; trgovina -em trgovina s sadjem
    2. sadno drevje
    3. sadovnjak: čekaće nas kod Pavlova -a
    4. zabranjeno voće prepovedan sad
  • vólna wool

    česana vólna combing wool
    lesna vólna woodwool
    neprana vólna wool in the grease
    pletilna vólna knitting wool
    surova vólna natural wool
    vólna za vezenje Berlin wool
    bala vólne (240 funtov) bale of wool, woolpack
    blago iz čiste vólne all-wool material (ali cloth)
    klobčič vólne a ball of wool
    borza, tržišče za vólno VB wool hall
    česanje vólne wool combing
    grebenanje vólne wool carding
    letni donos vólne ekonomija (wool) clip
    kosem vólne (wool) flock
    industrija vólne woollen manufacture
    predilnica vólne woollen mill
    odpadki vólne wool waste
    proizvajalec vólne woolgrower
    proizvodnja vólne woolgrowing
    trgovec z vólno wool stapler, dealer in wool, wool merchant, woollen draper
    trgovina z vólno wool trade
  • vólna laine ženski spol ; lainage moški spol , toison ženski spol

    angorska volna laine angora (ali mohair)
    čista volna pure laine
    kašmirska volna laine de cachemire
    klobčič volne pelote ženski spol de laine
    volna za krpanje laine à repriser
    lesna volna laine de bois
    merino volna laine mérinos
    mikana volna laine peignée
    ovčja volna laine de mouton
    pletilna volna laine à tricoter
    snažilna volna laine de nettoyage, bourre ženski spol (ali étoupe ženski spol) de nettoyage
    steklena volna laine de verre
    umetna volna laine artificielle
    vigonjska volna laine de vigogne
    trgovina z volno lainerie ženski spol
    predilnica volne filature ženski spol de laine, lainerie ženski spol
  • vólna lana f

    česana (lesna, umetna, surova) volna lana peinada (madera, artificial, en bruto)
    volna merino lana f merina, merino m bruto
    kašmirska (stektena) volna lana de Cachemira (de vidrio)
    volna za pletenje estambre m
    prodajalna volne lanería f
    trg za volno mercado m lanero (ali de lanas)
    trgovina z volno comercio m de lanas
    trgovec z volno lanero m
    predilnica volne hilandería f de lana
  • volnén woollen; wool(-); (nogavice) worsted

    volnéni atlas (tkanina) woollen satin
    volnéno blago woollen material (ali cloth), wool drapery, woollen articles (ali goods pl)
    trgovec z volnénim blagom wool draper
    trgovina z volnénim blagom wool drapery
    volnéna jopica jersey
    volnéna obleka woollen clothing
    volnéna odeja woollen (ali wool) blanket
    volnéna preja woollen yarn; worsted
    volnén sukanec woollen yarn
  • vzéti to take

    vzéti si čas to take one's time
    vzéti si dopust to take a holiday; to get leave of absence
    vzéti (jemati) čas to take up time
    vzéti koga v avto to give someone a lift
    vzéti eno z drugim to take one thing with another
    vzéti v posest to take possession of
    vzéti si k srcu to take (something) to heart
    vzéti v presojo, v pretres to discuss, to examine
    vzéti slovo od to take leave of
    vzéti v poštev, v račun to take into account (ali into consideration)
    vzéti (smatrati) kaj za samoumevno to take something for granted
    vzéti na poskušnjo to take on trial; (ali trgovina on approval)
    vzéti (v najem) stanovanje to take a flat
    vzéti komu mere za obleko to measure someone for a suit, to take someone's measurements, za obutev to take someone's foot measurements
    vzéti (kupiti) vozovnico to take a ticket
    vzéti taksi to take a taxi
    vzéti na znanje to take notice of
    vzéti v najem, v zakup to rent
    vzéti koga v službo to engage someone, to take someone into one's service
    vzéti strup (zastrupiti se) to take poison
    vzéti na kredit to take on credit
    vzéti posojilo to raise a loan
    vzéti koga za svojega (posvojiti) to adopt someone
    vzéti v roke to take in one's hands
    vzéti za zlo to take amiss, to take in bad part
    vzéti pod streho (koga) to lodge, to take in, to shelter, to give shelter
    vzéti nazaj to take back
    vzéti življenje takšno, kot je to take the rough with the smooth
    narazen vzéti to take apart, to take asunder
    vzéti kaj za sveto resnico to take something for gospel truth
    vzéti si življenje to take one's (own) life, to commit suicide
    vzemi ali pa pusti! take it or leave it!
    vzemi dežnik s seboj! take your umbrella!
    vzemi to resno! take it seriously!
    kakor se vzame (figurativno) that depends
    vrag vzemi to! deuce take it!
    vzela sta se they got married
    tega si ne pustim vzéti I insist on it
    vzemi se skupaj! (pridi spet k sebi!) be yourself!
    vzemite se skupaj! (figurativno) pull yourself together!
    vzemite me s seboj! take me along!
    vse so mu vzeli they took everything from him
  • vzhod2 [ò] moški spol (-a …) geografija der Osten
    vzhod in zahod Ost und West
    Bližnji vzhod der Nahost, der Nahe Osten
    Daljni vzhod der Fernost, der Ferne Osten
    Srednji vzhod der Mittlere Osten
    na vzhod nach Osten
    na vzhodu im Osten
    na Bližnji/Daljni vzhod nach Nahost/Fernost
    na Bližnjem/Daljnem vzhodu in Nahost/Fernost
    z Bližnjega/ Daljnega vzhoda nahöstlich/fernöstlich
    od vzhoda proti zahodu ostwestlich
    dialog med vzhodom in zahodom der Ost-West-Dialog
    konflikt med vzhodom in zahodom der Ost-West-Konflikt
    trgovina med vzhodom in zahodom der Ost-West-Handel
    proti vzhodu ostwärts
    obrniti proti vzhodu gradbeništvo, arhitektura osten
    obrnjenost proti vzhodu die Ostung
    z vzhoda aus dem Osten
    trgovina z vzhodom der Osthandel
  • vzhóden (-dna -o) adj. orientale, dell'est, est:
    vzhodni del države la parte orientale del Paese
    veter piha z vzhodne strani il vento soffia da est
    trgovina med vzhodno in zahodno Evropo il commercio tra l'Europa Orientale e Occidentale
    geogr. države na vzhodni polobli i paesi dell'emisfero orientale
    fiz. vzhodna deklinacija declinazione orientale
    rel. vzhodna cerkev chiesa orientale
    hist. vzhodna fronta il fronte Est
    hist., geogr. Vzhodna Indija le Indie Orientali
    hist. Vzhodna Nemčija Germania Orientale
    geogr. vzhodna zemljepisna dolžina longitudine est
    hist., polit. vzhodni blok blocco orientale
    hist. Vzhodni Berlin Berlino Est
    Vzhodni Got ostrogoto
    rel. vzhodni obred rito orientale
    vzhodni razkol scisma d'oriente (1054)
    hist. vzhodno rimsko cesarstvo impero romano d'Oriente
  • Wandel, der, (-s, ohne Plural) spreminjanje, sprememba; einen Wandel erfahren spremeniti/spreminjati se; Handel und Wandel trgovina in promet
  • white slave [wáitsleiv] samostalnik
    bela sužnja; žrtev trgovine z dekleti

    white slave - white slave traffic trgovina z dekleti
  • wholesale [hóulseil]

    1. samostalnik
    ekonomija prodaja na debelo, na veliko; splošna razprodaja

    by wholesale ekonomija na debelo, na veliko, en gros; figurativno masovno, pavšalno, splošno, brez razlike

    2. pridevnik
    veletrgovinski; pavšalen; masoven, splošen, obči, brez razlike; obilen, čezmeren

    wholesale dealer, wholesale merchant trgovec na debelo, grosist
    wholesale slaughter masoven pokol
    wholesale trade trgovina en gros, na debelo

    3. prislov
    ekonomija na debelo, na veliko, en gros
    figurativno v velikem obsegu, masovno, pavšalno, splošno, brez razlike
    pogovorno serijsko

    4. prehodni glagol
    prodajati na debelo (na veliko, en gros)
  • wrong3 [rɔŋ] prislov
    neprav, nápak, narobe, pogrešno, lažno

    to act wrong ne delati prav, napačno delati
    to get it wrong (z)motiti se, napačno razumeti
    to get in wrong with s.o. ameriško, pogovorno lahkomiselno izgubiti (zaigrati) naklonjenost kake osebe
    to go wrong iti s prave poti, zaiti na kriva pota (o ženski); pogrešiti, zmotiti se; trgovina slabo iti; tehnično slabo funkcionirati, biti pokvarjen
    to get s.o. in wrong with spraviti koga ob dobro ime pri, diskreditirati koga pri
    our plans went wrong naši načrti so šli po vodi
    your watch is wrong vaša ura ne gre prav (točno)
    to guess wrong napak uganiti, krivo zadeti
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • zapírati to close, to shut; to lock up; (v zapor) to imprison, to arrest; to incarcerate; to commit to prison, to take into custody

    zapírati se to shut, to close
    se ta vrata zapirajo s ključem? does this door lock?
    trgovina se zapira ob šestih the shop closes at six
    zapiramo! (v parku, muzeju ipd.) we're closing!, it's closing time!, all out!
  • zapŕt (vrata) fermé (à clef), clos ; (človek, žival) enfermé ; medicina constipé

    vase zaprt renfermé, peu communicatif, trop réservé, taciturne
    biti zaprt (v šoli) être en retenue, familiarno avoir une colle
    biti zaprt (v zaporu) être en prison, être détenu (ali emprisonné), faire de la prison
    imeti zaprto (trgovina) être fermé
  • zastájati (-am) | zastáti (-stánem) imperf., perf.

    1. fermarsi; rimanere indietro, ristagnare:
    grižljaj mu je zastal v grlu il boccone gli si fermò in gola

    2. arrestarsi, andare a rilento; ristagnare:
    zaradi splošne krize trgovina zastaja il commercio ristagna a causa della crisi generale

    3. indolenzirsi, intorpidirsi:
    od sedenja so mu noge zastale le gambe gli si indolenzirono dallo stare seduto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dih mu zastaja od groze il fiato gli si mozza in gola dallo spavento
    pren. pripovedovati tako, da poslušalcem zastaja dih raccontare così suggestivamente da lasciare gli ascoltatori col fiato sospeso
    pren. kri mu je zastala v žilah il sangue gli si gelò nelle vene
    pren. samo toliko dela, da mu sklepi ne zastanejo lavora il meno possibile
    pren. v njegovem žepu zastane marsikateri bankovec nelle sua tasche finiscono tanti bigliettoni
  • zaščítiti to protect (pred from); to shelter; to safeguard; to shield (pred against); vojska to cover

    s carinami zaščitena industrija (trgovina) protected industry (trade)
  • zelenjáven (-vna -o) adj. di, della verdura; di verdure; di, degli ortaggi:
    zelenjavne jedi piatti di verdura
    zelenjavna trgovina negozio di verdure
    gastr. zelenjavna kremna juha vellutata
    zelenjavna pita erbolato
    zelenjavni nasad ortaglia
  • zelenjavn|i (-a, -o) Gemüse- (sok der Gemüsesaft, vrt der Gemüsegarten, enolončnica der Gemüseeintopf, greda das Gemüsebeet, juha die Gemüsesuppe, plošča die Gemüseplatte, trgovina die Gemüsehandlung, tržnica der Gemüsemarkt)
  • zephyr [zéfə] samostalnik
    topel, blag veter, vetrič

    Zephyr mitologija zefir, severozahodni veter; trgovina zefir (cefir), lahka tkanina ali iz take tkanine narejena obleka; šport, britanska angleščina tanka pletena maja (trikó) (boksarjev itd.)
    zephyr cloth zefir (cefir) (tkanina)
    the gentle zephyrs blagi, mili vetrovi
    zephyr worsted zefirna volna
    zephyr yarn zefirni sukanec