Franja

znáti (znám) imperf.

1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere

2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte

zvòn campana f

mrtvaški zvon toque m a muerto
plat zvona toque m de fuego
potapljaški zvon campana de buzo (ali de bucear ali de inmersión)
steklen zvon globo m
obesiti kaj na veliki zvon (fig) propalar a los cuatro vientos a/c; divulgar un secreto; fig dar la campanada
zvoniti z zvonovi tocar (ali doblar) las campanas
zvoniti z vsemi zvonovi echar las campanas al vuelo
treba je slišati oba zvona debería oírse a las dos partes

žêlja desire, wish; request; (hrepenenje) longing, yearning, craving, hankering, yen; (pohlep) cupidity, avidity, greed, greediness; (čestitka) congratulation

na žêljo trgovina if desired, on request
po žêlji as (ali if) requested, according to one's wish
na izrecno žêljo at the express wish (of)
dobre (slabe) žêlje pl good (bad) wishes pl
na splošno žêljo by general request
na žêljo g. X-a at the request (ali by desire) of Mr. X.
po moji žêlji in accordance with my wishes
moja srčna žêlja my heartfelt wish
pobožna žêlja (figurativno) pious hope (ali wish)
vroča žêlja ardent desire
to je moja edina žêlja it is the only thing I wish for, it is my only wish
naj bo po vaši žêlji! let it be as you wish!
izraziti žêljo to express one's desire
to so pobožne žêlje (figurativno, pogovorno) that's a piece of wishful thinking
od (dobrih) žêlja še nihče ni bil sit if wishes were horses beggars might ride
imeti žêljo to entertain a wish
vse je šlo (se je izšlo) po mojih žêljah everything turned out the way I wanted
to je bila le moja pobožna žêlja (figurativno) that was only my wishful thinking
uganiti žêlje koga to anticipate someone's wishes
ne morem ustreči tvoji žêlji I cannot comply with your wish
treba je znati brzdati svoje žêlje one must learn to cut one's coat according to one's cloth
izpolniti žêljo to satisfy a desire

želodec samostalnik
1. (organ) ▸ gyomor
2. (jed) ▸ pacal, gömböc, gyomorNadevan želodec postavimo na pomaščen pekač in ga pri temperaturi 180 stopinj Celzija pečemo približno dve uri. ▸ A töltött gyomrot belehelyezzük egy zsírral kikent tepsibe és 180 Celsius-fokon körülbelül két órán át sütjük.
Povezane iztočnice: kostelski želodec

3. ponavadi v množini (o ljudeh) ▸ bendőNa svatbah je treba nahraniti številne lačne želodce in napojiti osušena grla. ▸ A lakodalmakban sok éhes bendőt kell megtömni és sok száraz torkot kell megitatni.

ἅγος, ους, τό sveti strah, sprava, očiščenje; ὡς ἅγος (ἐστίν) kolikor je treba za spravo.

αἰσχυντέον (ἐστίν) (adi. verb. od αἰσχύνομαι) treba se je sramovati.

ἀκμάζω (ἀκμή) sem na (vrhu) vrhuncu, sem v cvetu let, sem dorastel (v najboljših letih), cvetem, sem dovolj močan in razumen (τῷ σώματι, τῇ ῥώμῃ); sem bogat (πλούτῳ); dozorevam (τοῦ σίτου ἀκμάζοντος); θέρους ἀκμάζοντος sredi poletja, νόσος ἀκμάζει bolezen se je popolnoma razvila; τὰ πάντα ἀκμάζει ἐπιμελείας δεόμενα treba je največje previdnosti.

ἀ-μεταμέλητος 2 (μεταμέλομαι) ne obžalujoč, česar ni treba obžalovati; ἀ. τὰ χαρίσματα τοῦ θεοῦ Bog se ne kesa svojih milosti; σωτηρία nepreklicno, stalno zveličanje NT.

ἀνά-εδνος 2 ep. brez svatbenih daril (o nevesti, za katero ni treba dati ženinu nobenih daril).

ἀν-αισιμόω (αἶσα) [augment samo v pf. ἀνῃσίμωκα] ion. porabljam, trošim, za kaj εἴς τι, zauživam, πέντε ἡμέραι ἀναισιμοῦνται pet dni je treba.

ἀνεκτέος 3 (ἀν-έχομαι) kar je treba pretrpeti, prenesti.

ἀν-επαίσχυντος 2 (ἐπ-αισχύνω) brez sramu, komur se ni treba sramovati NT (2. Tim. 2. 15).

ἀν-ετέον (adi. verb. od ἀνίημι) treba je popuščati.

ἀν-εύθῡνος 2 (εὔθῡνα) kdor ni dolžan dati računa, neodgovoren; o stvareh: za kar ni treba dati računa, nedolžen.

ἀνθ-εκτέον (adi. verb. od ἀντ-έχω) treba se je česa držati.

ἀν-οιστέος 2 (adi. verb. od ἀνα-φέρω) treba je javiti, mora se poročati.

ἀντι-ληπτέον (adi. verb. od ἀντιλαμβάνω) treba se je česa lotiti.

ἄ-πληκτος 2 (πλήσσω) ki ne potrebuje udarca, ki ga ni treba poganjati.

ἀπο-λείπω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν določeno je, pričakovati je da, ἀπολείπεται σαββατισμός prihranjen je dan počitka.

ἀρκτέον adi. verb. k ἄρχομαι 1. treba je začeti. 2. pass. treba je slušati, pokoren biti.