Franja

посторониться stopiti na stran, napraviti prostor

припёк m

1. prisojna stran; pripeka;

2. prirastek na teži pri peki;
пуд ржаной муки даёт пол пуда припёка funt ržene moke da pol funta več kruha

пушить rahljati; (gov.) oštevati; čistiti notranjo stran kože

рубашка f srajca; hrbtna stran igralnih kart; (anat.) posteljica; (teh.) plašč, okov;
русская p. vrhnja srajca;
ночная p. nočna srajca

сворачивать, своротить proč valiti, odvaliti; premeščati, premestit; (pren.) preobračati, preobrniti, pregovoriti; odbi(ja)ti (z močnim udarcem); v stran kreniti;
с. лошадь okreniti konja s pota;
своротить с ума (vulg.) znoreti

спахивать, спахнуть (gov.) stran pehati, dol pahniti, odpahniti, odrivati, odriniti

стан m

1. (zast.) život, postava;
тонкий с. vitka postava;

2. taborišče; vojska, vojskujoča se stran;
разбойничий с. razbojniški brlog; (predrev.) orožniška postaja;

3.
ткацкий с. statve;
прокатный с. stroj za valjanje kovin

титул m (zast.) naslov; naslov knjige; naslovna stran knjige

тыл m tilnik, hrbtna stran; (voj.) zaledje;
в тылу (voj.) za hrbtom, v zaledju;
с тыла od zadaj

фронт m fronta, bojna črta; lice, sprednja stran, pročelje
стать во -те (voj.) stati v pozoru;
переменить ф. preusmeriti se

шарахаться v stran skočiti (od strahu), (s)plašiti se; telebniti (lj.) udariti se

щеки f lice; bočna stran;
уплетать (уписывать) за обе щеки požrešno jesti

abborracciare v. tr. (pres. abborraccio) narediti površno, zmašiti, skrpucati:
abborracciare un discorso, una pagina površno sestaviti govor, površno napisati stran

abdūcō -ere -dūxī -ductum

1. odvesti (odvajati,) odpeljati, s seboj vzeti, jemati, pripeljati: aliquem convivam (ad cenam) Ter., cohortes secum C., somnos O., abductae capellae O. Izhodišče večinoma s praep.: Pl., Naev. fr., exercitum ab Sagunto L., collegam vi de foro L., aliquos de piratis Ci., aliquem ex acie Ci., iste a foro abduci solebat Ci., Smer: exercitum Romam L., aliquem domum Ci. Od tod pesn.: me quascumque abducite terras V.; sicer s praep.: Pl., Ter. idr., in curiam, in servitutem L., in lautumias Ci., legatos ad cenam in Academiam Ci., eum inde ad regem N. Occ. siloma odvesti =
a) (žensko) ujeti, ugrabiti: Ter., Afr. fr., Isidori filiam ab Rhodio tibicine abduxerat Ci., uxorem abduxit ab Amynta Ci., gremiis pactasabd. V., aliquam marito ali matrimonio alicuius Suet.
b) uropati, ugrabiti: mancipia, familiam Ci., aliquam morti Petr., equos duos Cu., armenta Plin., armenta abducta O.

2. odpeljati, odvze(ma)ti, sne(ma)ti, odpraviti (odpravljati): clavem Pl. sneti, capita retro longe ab ictu V. umakniti udarcu, campos in cavernam soli lapsus abducet Sen. ph. bo pokopal, abducti montes Val. Fl. odmaknivši se, abducere togam a faucibus ac summo pectore Q., alicui aquam Icti.

3. pren.
a) odvrniti (odvračati): Pl., Ter., Sen. rh., aliquem a meretricio quaestu Ci., cogitationem ab consuetudine Ci., aliquem de consiliis Ci., abducuntur homines ab institutis suis magnitudine pecuniae Ci., ab his hominibus ... ad hanc hominum libidinem ... me abducis? Ci., me odvračaš in hočeš zapeljati v ...?
b) zavesti (zavajati), izneveriti (izneverjati) koga komu: ab aliquo legiones C., ut ab illis abductum exercitum teneat ipse C., abducere servum ab avo Ci., ut hos abs te discipulos abducerem Ci., aliquem a fide Ci., equitatum Dolabellae ad se Ci. na svojo stran spraviti.
c) poniž(ev)ati: artem ad mercedem atque quaestum Ci.
č) fil. ločiti: a coniecturis divinationem C.

Opomba: Star. imp. abduce: Pl., Ter.; sinkop. pf. abdūxtī = abdūxistī: Pl.

ablocken jemandem etwas izvabiti (komu kaj); ablocken von zvabiti stran od

absenter [-te]

s'absenter odstraniti se (za kratek čas), stran iti; iti na potovanje, izostati od
je m'absenterai de Paris du 10 au 15 mai ne bo me v Parizu, odsoten bom v dneh 10. do 15. maja

administrō -āre -āvī -ātum

I. intr. na roko biti, pomagati: administrare ad rem divinam alicui Pl.

— II. trans.

1. (v roke) poda(ja)ti, da(ja)ti: mel ad principia convivii ... administratur Varr se prinaša na mizo, se res complures, quae utiles bello sint, administraturos Auct. b. Afr.

2. delati s čim, ravnati, voditi: vineas S., facultas administrandi Ci. krmariti (ladjo), navis privato consilio administrabatur C.; od tod

3. pren.
a) voditi, ravnati, poveljevati komu ali čemu: bellum Ci., C., exercitum, classem C., summam rerum Ci. vrhovno poveljstvo imeti, ea, quae amissa sunt, administrare et reficere C. ob osebnem vodstvu poravnati izgubo; abs.: administrantibus M. Antonio et Fufio Caleno C.
b) oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), izvršiti (izvrševati): munus suum Ter., negotium Ci., caedem Auct. b. Hisp., legationes N. poslanstva opravljati, rem Ci., C., N. ali ea, quae quis imperat C. povelja izvrševati, opera imperat administrari Hirt. ukaže oskrbeti, dextram partem operiš adm. C. desno stran ... oskrbovati — na levem krilu napasti, adm. honores Suet.
c) upravljati: oppida et fines S., domum, rem familiarem, rem publ. exercitu (tudi brez exercitu) C., L. vojaško upravljati; occ.
a) ukreniti (ukrepati): haec ita Caesar administrabat, ut ... C., per se, quae videbantur (kar se jim je zdelo potrebno) administrabant C.
b) abs. službovati, službo opravljati, delati: neque inter vineas sine periculo administrare poterant (milites) S., si celeriter administraverint Vitr.

Opomba: Sinkop. impf. cj. act. adminstraret = administraverint: Pl.

affīgō (adfīgō) -ere -fīxī -fīxum

1. pripe(nja)ti, pritrditi (pritrjevati), pribi(ja)ti, prikovati, pritisniti (pritiskati) kaj na kaj, k čemu, pritakniti (pritikati), natakniti (natikati): adfigunt avide corpus Lucr., signa militaria adfixa... dempsit L.; z dat.: falces longuriis adfixae C., adf. aliquem terrae L. pribiti k zemlji, aliquem cruci L., Cu., T. na križ pribiti, križati, aliquem patibulo S. ap. Non., Cod. Th. obesiti, Prometheus adfixus Caucaso Ci., pilum equi graviter adverso pectori aff. Auct. b. Afr. z vso močjo zagnati konju v prsi, manum laevo lateri V., mentum pectori Q., sidera adfixa aetheriis cavernis Lucr., signa adfixa delubris (kot zmagoslavna znamenja) H. (prim.: domus spoliis hostium adfixis insignes L.), arma templo affixa Q., Hispania Tarraconensis affixa Pyrenaeo Plin. stikajoča se s...; redko s praep.: adf. litteram illam (K) ad caput Ci., eum cuspide ad terram (= terrae) L., Prometheus adfixus ad Caucasum Ci. Ithaca illa in asperrimis saxis... adfixa Ci. Pren.: metus ille vos habet, ne velut trabalibus clavis affixi corporibus haereatis Arn.

2. pren. pritrditi (pritrjevati), navezati (navezovati) na kaj, prikleniti (priklepati), prikovati: flammam adfixit lateri V. je zažgal stran, radicem terrae adf. V. v zemljo vtakniti, spustiti, homines in exigua parte terrae adfixi Ci., aliquem lecto (lectulo Sen. ph.) aff. H. prikleniti na bolniško posteljo, corpus adfigit humo divinae particulam aurae (= animum) H. (trdno) drži na tleh, alicui adfixum esse tamquam magistro Ci. priklenjen biti na koga, držati se ga, quibus in rebus me sibi ille adfixum habebit Ci. ep. me bo vedno imel na glavi, fastigio tuo (na svoj visoki stan) affixus es Sen. ph., pensis (na svoje naloge) affixa puella Tib., annus affixa foribus Tib. čakajoča pri..., tako tudi: iuvenes adfixi valvis (curiae) Val. Max.; med. držati se česa: Pallas adfixus lateri sinistro V. držeč se, apes adfixae venis V., clavum adfixus et haerens nusquam amittebat V., continentia cum ipso negotio sunt ea, quae semper affixa esse videntur ad rem neque ab ea separari possunt Ci.; occ. vtisniti (vtiskati), vcepiti (vcepljati) kaj (v glavo, srce): vidit Simonides ea maxime affigi animis nostris, quae essent a sensu... impressa Ci., causa in animo meo adfixa atque insita Ci., (lectionem) memoriae aff. Q. zapomniti, altius in animo sedent, quae pronuntiatio, vultus, habitus, gestus etiam dicentis affigit Plin. iun. — Od tod subst. pt. pf. adfīxa -ōrum n pribite in prikovane pritikline kakega posestva: Paul. (Dig.).

afield [əfí:ld] prislov
na polju, na polje; na bojišču; proč

far afield daleč stran
to go further afield napotiti se dalje

air¹ [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica

air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
grand air svež zrak
air comprimé stisnjen zrak
air grisouteux treskavi plin
en l'air v zraku, figuré neutemeljen
en plein air na prostem
armée féminin de l'air vojno letalstvo
conditionnement masculin d'air klimatizacija
contes masculin pluriel en l'air bajke
couche féminin d'air zračna plast
coup masculin d'air prepih
hôtesse féminin de l'air stevardesa
projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
pompe féminin à air zračna sesalka
paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
trou masculin d'air zračna luknja, žep
changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
tout est en l'air vse je narobe
être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
il fait de l'air (veter) piha
flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
laisser échapper l'air izpustiti zrak
mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
mettre en l'air spraviti v nered
parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
vivre de l'air du temps od zraka živeti
il y a de l'air vetrovno je
il n'y a pas d'air niti sapice ni
il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
il y a des courants d'air vleče, prepih je
ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se