Franja

surexcitation [-tasjɔ̃] féminin prerazdraženost, razburjenje, skrajna živčnost

état masculin de surexcitation stanje skrajne živčnosti

suròv raw, crude; figurativno rough, rude; (grób) coarse, uncouth; (brutalen) brutal; (neobdelan ipd.) unwrought, in the raw (ali natural) state, unfinished, unpolished, crude, rough; figurativno ill-mannered, uncivil, gross, bearish, ill-bred, boorish, churlish, barbarous

v suròvem stanju in a rough state
suròv diamant rough diamond
suròv bombaž raw cotton
suròv proizvod raw product
suròv kavčuk crude (ali raw) rubber
suròvo maslo (fresh ali freshly made) butter
suròva (nestrojena) koža rawhide
suròva sila brute force
suròvo olje crude (ali rock) oil, crude petroleum, naphtha
suròvo ravnanje raw deal
suròvo jajce raw egg
suròvo meso raw meat
suròva šala horseplay
suròve šege uncouth (ali rude, coarse) manners pl
suròva volna raw wool
suròvo železo pig iron
suròvo igrati šport to play rough
suròva hrana uncooked vegetarian food
suròva svila raw silk
suròvo stanje raw state

štev|ec¹ [é] moški spol (-ca …) der Zähler (časovni Zeitzähler, električni Stromzähler, Geigerjev Geigerzähler, kilometrski Kilometerzählwerk, dnevni kilometrski Tageskilometerzähler, novčični Münzzähler, odštevalni električni Stromzwischenzähler, Zwischenzähler, plinski Gaszähler, prekatni Kammerzähler, prevesni Kippzähler, impulzov Gesprächszähler, kilometrov Kilometerzähler, korakov Schrittzähler, Schrittmesser, vrstic Zeilenzähler, toplotni Wärmezähler, vodni Wasserzähler), die Uhr (za vodo Wasseruhr), Zähluhr, [Meßuhr] Messuhr; samo tehnika das Zählwerk
stanje števa der Zählerstand

števílčen numerical

števílčno močnejši numerically superior
števílčno stanje vojske manpower
števílčna vsota matematika the sum of the digits

števílčen (-čna -o) adj. numerico:
številčno stanje numero
številčna premoč preponderanza numerica
številčno razmerje proporzione numerica
številčna ocena valutazione numerica
številčna vsota somma
številčna vrednost valore numerico
teh. številčni kod codice numerico
binarni, decimalni številčni sistem numerazione binaria, decimale

tekóč (-a -e)

A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
tekoče gorivo carburante fluido
tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
tekoča številka numero corrente
kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
ekon. tekoče obresti interessi correnti
tekoče stopnice scala mobile
tekoče vode acque correnti
ekon. tekoči izdatki spese correnti
teh. tekoči kisik ossigeno liquido
tekoči kristali cristalli liquidi
tekoči meter metro lineare
teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
delo na tekočem traku lavoro a catena
pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
tekoče zlato petrolio

B) tekóče (-ega) n
biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi

C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
takoče govoriti parlare fluentemente

tenere^*

A) v. tr. (pres. tēngo)

1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo

4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!

5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek

10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu

11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo

B) v. intr.

1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko

2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen

tērmine¹ m

1. meja; mejnik

2. pravo rok, termin:
contratto a termine terminski posel
termine improrogabile; termine ultimo, termine perentorio zadnji rok
termine di scadenza rok zapadlosti, plačila; pravo
termine di protesto pritožbeni rok; trgov.
termine di preavviso odpovedni rok

3. rok:
a breve, a lungo termine kratkoročno, dolgoročno
nel termine di un mese v roku enega meseca

4. konec:
aver termine končati se
portare a termine dokončati, dovršiti, izpeljati
volgere al termine biti pri koncu

5. člen, element:
complemento di termine jezik indirektni objekt
termini di una proposizione jezik stavčni členi
i termini di una frazione mat. člena ulomka, števec in imenovalec
i termini di un paragone elementa primerjave
ridurre ai minimi termini mat. krajšati (ulomek); pren. skrajno zmanjšati, skrčiti; zdelati

6. pren. točka, stopnja; cilj:
a buon termine precej daleč (s čim)

7. (esaurimento) izčrpanje, pojemanje:
il termine delle provviste konec zalog

8.
termini pl. pren. meje; pravila; okoliščine; stanje:
le cose stanno in questi termini zadeve so take
essere in buoni termini con qcn. biti v dobrih odnosih s kom

termométer thermometer

Celzijev (Fahrenheitov, Réaumurjev) termométer centigrade (ali Celsius) (Fahrenheit, Réaumur) thermometer
klinični termométer clinical thermometer
kombinirani termométer combination thermometer
beležni termométer recording thermometer
maksimalni in minimalni termométer maximum and minimum thermometer
živosrebrni termométer mercury thermometer
stanje termométra thermometer reading
termométer kaže 10°C the thermometer reads (ali shows) ten degrees centigrade (10°C)
termométer kaže 15° pod (nad) ničlo the thermometer shows fifteen degrees below (above) zero
termométer se dviga (pada) the thermometer is rising (is falling)

till² [tilə] samostalnik
mizni predal (za denar); (ročna) blagajna (v prodajalnah)

till money ekonomija stanje blagajne, ročna blagajna

tinitus samostalnik
medicina (bolezensko stanje) ▸ fülzúgás, fülcsengés, tinnitusPovezane iztočnice: subjektivni tinitus, objektivni tinitus

tôžba plainte ženski spol ; pravno action ženski spol (ali demande ženski spol) en justice ; (jadikovanje) lamentations ženski spol množine , jérémiades ženski spol množine

tožba zaradi dolga action pour dettes
tožba za razvezo zakona action en divorce
menična tožba action en paiement d'un effet
lastninska tožba action pétitoire
tožba zaradi očetovstva action en recherche de paternité
odškodninska tožba action en dommages-intérêts (ali en indemnité, en réparation d'un dommage)
posestna tožba action possessoire
tožba za povrnitev v prejšnje stanje action en révision d'un jugement, requête civile
tožba zaradi obrekovanja plainte en diffamation
vložiti tožbo zoper koga déposer une plainte, intenter (ali introduire) une action, introduire une instance contre quelqu'un
umakniti tožbo retirer la plainte, se désister, se rétracter
zavrniti tožbo repousser (ali rejeter) une demande (en justice)

trā-dūcō (ali trāns-dūcō) -ere -dūxī -ductum (trans in dūcere)

1. prepelj(ev)ati, prepeljavati, prevesti, (pre)peljati, popeljati, spraviti (spravljati) skozi ali čez kaj, pripeljati: Pl., Ter. idr., Helvetii per fines Sequanorum suas copias traduxerunt C., multitudinem hominum trans (na ono stran) exercitum ex Galliā in Ligures L., aquaeductum per domum Icti. speljati skozi … ; z acc. predmeta, s katerim se vrši dejanje, nam. tega acc., odvisen le od praep., ki se konstruira z glag., redko trans z acc. ali sam abl.: flumen Axonam exercitum traducere C., instructas copias flumen traducere L., quos Caesar transduxerat Rhenum Hirt., pontem C., trans flumen C.; v pass.: Belgas Rhenum antiquitus transductos C., manus Perrhabiae saltum in Thessaliam traducta L., traductus exercitus silvam Ciminiam L.

2. occ. (pre)peljati mimo, voditi mimo: tua pompa eo traducenda est Ter., victimas in triumpho L., copias praeter castra C., per ora hominum L. ali civitatium Iust. ljudem, državam pred očmi ali vpričo njih; tako tudi: traducti sub iugum et per hostium oculos L.; delatores flagellis caesi ac traducti (v zasramovanje peljani mimo gledalcev) per amphitheatri arenam Suet.; poseb. traducere equum konja peljati (voditi) mimo (o vitezu, glede katerega cenzor pri ogledu ni imel nobene pripombe): cum esset censor et in equitum censu C. Licinius prodisset … iussit equum traducere Ci., transduc equum (cenzorjev poziv) Val. Max.; pren.
a) javno izpostaviti (izpostavljati) zasmehu (zasmehovanju), javno postaviti (postavljati) v sramoto, javno zasmehovati, javno (o)sramotiti: Petr., Iuv., Mart. idr., collusorem, ornamenta sua Sen. ph., aliquem per ora hominum L. ljudem dati (dajati) v zobe.
b) (po)kazati, prikazati (prikazovati): se Iuv.
c) objaviti (objavljati): carmina Mart., poëmata Petr.

3. metaf.
a) drugam obrniti (obračati), pre(o)kreniti, preusmeriti (preusmerjati), pridobi(va)ti za kaj: satas messes alio (s čaranjem) V., alio traducere animi motūs Lucr., clientes ab Haeduis ad se C. spraviti na svojo stran, clientelam provinciae ad se Ci., gentem assuetam bello pacis traduxit ad artes O., eos ad mansuetudinem transduxerunt Ci., aliquem ad suam sententiam Ci. ali in suam sententiam L.
b) v kako (novo) stanje, položaj, stan spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), prestaviti (prestavljati): centuriones ex inferioribus (sc. ab octavis) ordinibus in superiores (sc. ad primum pilum) C., Clodium ad plebem Ci. Klodiju dati preiti (prestopiti) v plebejsko rodbino, animum a picturā ad rem veritatemque Ci., animos a severitate ad hilaritatem risumque Ci., ex egestate in rerum abundantiam Ci., aegrum in meliorem consuetudinem Varr.; z dat.: me vitae traducat inerti Tib.
c) (o)kreniti, obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) kam, kaj v (na) kaj, rabiti, uporabiti (uporabljati) za kaj: orationem traduxi et converti in increpandam fugam Ci., hanc rationem ad id genus Ci., partum Iovis ortumque virginis ad physiologiam Ci.; pesn.: cura in vitulos traducitur V. prehaja.
d) iz jezika v jezik prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati): vocabulum Graecum in linguam Romanam Gell.
e) izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati besedo iz besede: Gell.
f) (čas) prebi(ja)ti, presta(ja)ti, preživeti (preživljati): Sil., Petr., Augustus ap. Gell. idr., o adulescentiam traductam eleganter Ci., vitam tranquille placideque Ci., aetatem sine contentione Ci., vitam per IX annos T., leniter aevum H., his sermonibus … nox traducta est L.; munus extraordinarium (z upravo province) Ci.

Opomba: Star. imp. traduce: Ter.; sinkop. pf. traduxti: Pl.

trān-scendō (trāns-scendō) -ere -scendī -scensum (trāns in scandere)

1. intr. čez iti (priti) kam, prestopiti (prestopati) kam, preiti (prehajati) kam: ab asinis ad boves Pl., hostis in Italiam transcendit L., in hostium naves C.; metaf.
a) (v govoru) preiti (prehajati) na kaj: (sc. oratione) ad ea T., ad leviora Q., ad maiora Vell., ad testimonium illud Crassi a suspicionibus Aemiliani Ap.
b) sploh preiti (prehajati), prestopiti (prestopati) (v drugo stanje): ex minore aetate in maiorem Hyg. ap. Gell.

2. trans. kaj preiti (prehajati), prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati), (pre)plezati (čez) kaj, prelesti (prelaziti): fossas C., ruinas, saepem L., limen Pr., Alpēs, Caucasum Ci., muros scalis L., Rhenum L. epit., T., fluvium Ap., valles C., flumen exercitu T., Ilissi amnis modicum fluentum Ap.; metaf.
a) prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati), (pre)kršiti: ordinem aetatis L., fines iuris Lucr., prohibita impune T., transcendendo media summa imis continuare L.
b) prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): facta Sil., annos factis Sil., florentes annos viribus Sil.

trān-scrībō (trāns-scrībō) -ere -scrīpsī -scrīptum (trāns in scrībere)

1.
a) prepisati (prepisovati): Corn. idr., tabulas publicas Ci., testamentum in alias tabulas Ci., librum in exemplaria mille Plin. iun. v tisoč izvodih, verba ex libro Gell., auctorem ad verbum Plin.
b) (o slikarju) posne(ma)ti, preslikati (preslikovati, preslikavati), prerisati (prerisovati, prerisavati), (pre)kopirati: Plin.; pesn.: transcribunt urbi matres V. prepišejo imena mater (v imenik naseljencev).

2. occ. kot jur. t.t. prepisati (prepisovati, prepisavati), pis(me)no prenesti (prenašati) na koga, zapisati, voliti komu: via fraudis inita erat, ut in socios nomina (postavke dolga) transcriberent L., fundos vīro Icti., agri plagam alicui Icti.; metaf. prenesti (prenašati) na koga: cuiquam tuae spatium transcribere (oddati, dodati) vitae O., tormenta in aliquem O., patiere tua Dardaniis transcribi sceptra colonis? V.

3. (v drugo stanje) prestaviti (prestavljati), postaviti (postavljati): turmas equitum in funditorum alas Val. Max.; pren.: in viros Sen. ph. sprejeti med može, in quod malum transcribor Sen. tr.

trāns-eō -īre -iī -ītum (trāns in īre)

I. intr.

1. iti čez, iti tja, preiti (prehajati), preseliti (preseljevati) se: Pl., Ter. idr., e suis finibus in Helvetiorum fines C., per media castra S., ne fugitivi ad Messanam transire possent Ci., Mileto Cu. preseliti se iz Mileta, ex Volscis in Aequos L., ab Rhodo in Asiam Suet.; occ.
a) (k sovražniku) prebegniti (prebegati, prebegavati): N. idr., transire aperte L., ad hostes Pl., ad adversarios Ci., ad Pompeium C., in aliena castra Sen. ph.
b) (k drugi stranki) prestopiti (prestopati): ut nulla ante Britanniae nova pars pariter illacessita transierit (sc. ad Romanos) T., iam Magnus transisse deos (sc. ad hostes) senserat Lucan.
c) (v drug stan (položaj), v drugo stanje) prestopiti (prestopati): a patribus ad plebem L., pigre ex Macedone ac libero in Persicam servitutem Sen. ph., e grammatici statim ludo in forum Suet.; pren.: in (ad) sententiam alicuius Cu., L. pristopiti (pristopati) k mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, senatus frequens in alia omnia transiit Hirt. je glasoval proti, illuc, ut … Cael. ap. Ci. glasovati zato, da …
d) metaf. α) preiti (prehajati) v kaj, spremeniti (spreminjati) se v kaj: ille in humum saxumque transit C., transit in iram O. se ujezi, se razjezi, transire in amaritudinem Plin. ogreneti, utinam ista saevitia intra peregrina exempla mansisset nec in Romanos mores … transisset Sen. ph., morbus transit in eum Plin. ga okuži (okužuje), odor transit in vestes Plin. obleka se navzame vonja. β) preiti (prehajati) βα) v govoru k drugemu predmetu, na drug predmet: alio transire Ci., ad partitionem transeamus Ci., deinde ad hanc sententiam transiit Sen. rh. ββ) kot gram. t. t.: ex multitudine (iz množine) transire in singulare Varr., ut discerni nequeat, nisi transieris in aliam personam aut tempus Varr., in participia Q., in eam (sc. vocalem) Q.

2.
a) skozi iti, (skozi) prodreti prodirati, skozi švigniti (švigati), šiniti (šinjati): res per gulam (po grlu) transiturae Sen. ph., transit validum fulmen per saxa, per aëra Lucr.; o jedi in pijači (ki gre po prebavi naprej): cibi, qui difficillime transeant Varr. težko prebavljive, vinum per urinam transit Plin., di faciant, ut id bibatis, quod vos numquam transeat Pl.
b) pren. prodreti (prodirati), prešiniti (prešinjati): quaedam animalis intelligentia per omnia permanat et transit Ci.

3.
a) iti mimo: pedites equitesque transiere et transvecti sunt L. so šli in jezdili mimo, ut transeuntes (mimoidoče) cum praedā exciperet Eutr., pervade et intra (vstopi) vel da, quam ob rem transeas Luc.; o krajih, mimo katerih se peljemo in se nam zdi, da gredo mimo nas: tunc tenuis Lemnos transitque Electria tellus Val. Fl., transit Halys Val. Fl.
b) metaf. preiti (prehajati), poteči (potekati), preteči (potekati), miniti (minevati), iti mimo: dies transiit C., transiit aetas quam cito! Tib., menses transeunt Ph., gloria transiit Plin., imperium brevi transiturum T. —

II. trans.

1. iti čez kaj, prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), prečkati, prečiti: Euphratem Ci., Larisum amnem L., mare Ci., campos pedibus Lucr., Alpes cum exercitu transiit N., quoddam stagnum Aug.; pass.: flumen pedibus aegre transiri potest C., Rhodanus transitur C., Alpes transitae L.; pesn.: rota transit serpentem V. gre čez, povozi; metaf.
a) prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), prekoračiti (prekoračevati): modum Ci., fines verecundiae Ci., Dei legem Lact.
b) hitro odpraviti (odpravljati), ne (le malo, kaj malo) (z)meniti se za kaj: (sc. Vitellius) magna transibat T.
c) pretrpe(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): quae premant … facile Ci. ep.
d) ne zazna(va)ti, narediti (doseči), da se kaj ne ugotovi (zazna): intentionem Q.

2. skozi iti, preteči (pretekati), preleteti (preletati, preletavati), prehoditi (prehajati), prepotovati, prepluti: vestibus in ignem coniectis vim flammae transiit N., iter triginta diebus N., Formias Ci. ep., gulam Plin., Tigris … transit lacum Plin.; occ. predreti (predirati), prebosti (prebadati): ilia cuspide transit Sil.; metaf.
a) α) (o govorniku) mimogrede omeniti (omenjati), v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev) vzeti (jemati): leviter transire … unamquamque rem Ci. β) (o bralcu) površno pregledati (pregledovati), površno prebrati (prebirati): libros cursim Gell.
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): annum quiete et otio T., vitam Sen. ph., vitam silentio S., hiemem transiere securi Sen. ph.

3. mimo česa iti, preteči (pretekati), uhiteti, prehite(va)ti koga: omnes mensas transiit Pl., pernicibus plantis transit equum cursu V.; metaf.
a) prehite(va)ti, prekositi (prekašati), preseči (presegati): si non transierit, aequabit Q., Pompeium transire parat Lucan., spes transeundi Q.
b) α) ne (z)meniti se za koga, kaj, preskočiti (preskakovati), ne omeniti (omenjati), molče preiti (prehajati), zamolč(ev)ati, molčati o čem: aliquem Plin. iun., rem silentio Ci., ut alia omnia transeam Sen. ph., illa quoque minora non sunt transeunda Q., transi ab iis (sc. urbibus) Sen. ph. ne oziraj se na … = ne glede na … β) pri branju preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), iti mimo, izpustiti (izpuščati): multa Cael. ap. Ci., quaedam Plin. iun.
c) (o stvareh) iti neopažen mimo koga, uiti (uhajati) komu, izmakniti (izmikati) se komu: nil transit amantes Stat., ita compositi sumus, ut nos cotidiana, etiamsi admiratione digna sunt, transeant Sen. ph. da ne opazimo. — Adv. pt. pr. trānseunter mimogrede, površno: Amm., Aug.

Opomba: Pf. transīt: V., transivit Sen. ph., Aus.; fut. transiet: Tib., Sen. ph., Ap., Eccl.

transition [trænzíšən] samostalnik
prehod, prehajanje; prehodna doba

transition provisions prehodna določila
transition stage(state) prehodni stadij (stanje)
a sudden transition from hot to cold nenaden prehod iz vročine v mraz
to undergo a transition prestati prehodno dobo

transitorio minljiv, bežen; prehoden, začasen

estado transitorio prehodno stanje

tŕden -a, -o solid, firm; fast; steady; (neovrgljiv) hard and fast

tŕden, -a, -o kot skala steady as a rock
tŕdno telo fizika solid
tŕdno stanje solid state
v tŕdnem stanju solidified, in a solid state
v tŕdnem spanju a fast sleep
cene ostanejo tŕdne (stalne) prices remain firm
postati tŕden, -a, -o to consolidate
imeti tŕdna tla pod nogami to be on solid ground

ungeschehen: ungeschehen machen zbrisati, vrniti v staro stanje