Franja

Rupilius 3 Rupílij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so

1. P. Rupilius Publij Rupilij, konzul l. 132 skupaj s Popilijem Lenatom: Ci.; po njem sta imenovana dva zakona: leges Rupiliae Ci.

2. P. Rupilius Rex Publij Rupilij Reks iz Prenesta, Horacijev sodobnik, ki ga je Oktavijan uvrstil na proskripcijsko listo: H.

3. A. Rupilius Avel Rupilij, zdravnik: Ci.

4. Rupilius Rupilij, gledališki igralec za časa Cicerona: Ci.

z, s²

1. kom, čim: mit (s sinom mit dem Sohn, s sekiro mit der Axt, s hripavim glasom mit heiserer Stimme)

2. povezano z: mit (hiša z vrtom ein Haus mit Garten, soba z zajtrkom ein Zimmer mit Frühstück, ležati z vročino mit Fieber im Bett liegen)
z apetitom mit Appetit
z namenom (namerno) mit Absicht
vsebujoč: mit (kozarec z medom ein Glas mit Honig, vreča s krompirjem ein Sack mit Kartoffeln)
(skupaj) z samt, und (gospod X z družino Herr X samt/und Familie)
v starosti: mit (mit 19 Jahren)

3. v smeri:
s tokom mit dem Strom
z vetrom mit dem Wind
meja z … die Grenze mit …
mejiti z/na … grenzen auf (z Italijo auf Italien), ( ležati ob ) angrenzen an

4. sredstvo: durch (postati bolj razgledan z branjem durch Lektüre sein Allgemeinwissen vergrößern, s pritiskom na ta gumb durch Drücken dieses Knopfes)
prepričati z argumenti durch Argumente überzeugen
doseči z vztrajnostjo durch Ausdauer (sein Ziel) erreichen
matematika deliti z dividieren durch; mittels (des) (s škripcem mittels Flaschenzug, mittels eines Flaschenzugs)

5.
z naslovom besedilo: unter dem Titel, unter der Überschrift
pismo: per Adresse
z datumom unter dem Datum
dobava s prvim majem: lieferbar per (ersten Mai)

sabljati se povratni glagol
1. (ukvarjati se s težavo) ▸ bajlódikRaje sedimo skupaj in poskusimo podrobneje razumeti vsebino tega, s čimer se sabljamo. ▸ Inkább üljünk össze és próbáljuk meg részletesebben megérteni annak a tartalmát, amivel bajlódunk.
Če mu rečejo, da ni prostora ob pomolu, bo našel vsaj tri kvadratne centimetre ter se bo zrinil vmes, pa magari se bo vso noč sabljal s sosedi. ▸ Ha azt mondják neki, hogy nincs hely a mólónál, akkor keres egy apró rést, ahová bepréseli magát, még ha az egész éjszakát is azzal kell töltenie, hogy a szomszédokkal bajlódik.

2. (boriti se; tekmovati) ▸ megvívŠest kandidatov se je sabljalo za rektorsko mesto. ▸ Hat jelölt vívott meg a rektori pozícióért.

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.

Sansone m

1. biblijsko Samson

2.
muoio Sansone con tutti i filistei šalj. vrag vzemi vse skupaj!

sarcina -ae, f (sarcīre)

1. sveženj, prtljaga (ki jo nosi posameznik), cula, punkelj, breme, tovor: PL., VARR., PETR. idr., sarcinam constringere PL., sarcinam ferre, sarcinas contrahere SEN. PH., si te forte meae gravis uret sarcina chartae H., salva est uxor sarcinaeque MART. imovina, stuppae sarcinā satis onustus AP.; preg.: alicui sarcinam imponere PL. komu kaj natvesti; pesn.: militiae sarcina fida tuae PR. = odvečen (nepotreben) spremljevalec; pren. breme: sarcina sum (sc. tibi) O., publica sarcina rerum O. breme vladarstva, sarcina non apta sedet animo O., patrimonium tamquam amaram aliquam sarcinam ... abicere cupiens VAL. MAX., sarcinā divitiarum praegravatus HIER.

2. occ.
a) breme = telesni sad, telesni plod, fetus: Ismenus, qui matri sarcina quondam prima suae fuerat O., sarcinam effundere PH.
b) v pl. = vojaška prtljaga, pratež, ki ga je posamezni vojak na rogovilastem drogu nosil na pohodu (pletenica, sekira, lopata, srp, kuhinjsko posodje, moka za pol meseca, dva ali več okopnih kolov, vsega skupaj kakih 34 kg teže): AUCT. B. AFR., CU., T., AMM. idr., sarcinas colligere S. ali conferre C. ali in medium conicere L. (pred začetkom bitke) pratež spraviti (spravljati), (z)nositi (znašati) na kup: legionem sub sarcinis adoriri C.
c) obilica, obilje, množina, množica: valetudo obteritur pabuli sarcinā immodice invecti AP., condicionum sarcinā compensare inimice facta AMM.

scare [skɛ́ə]

1. samostalnik
(paničen) strah, preplah, panika; preplašenost; senzacionalen naslov v časopisu

war scare vojna psihoza
a scare on the Stock Exchange panika na borzi
you gave me a scare pošteno ste me prestrašili
to throw a scare into s.o. prestrašiti koga

2. prehodni glagol
prestrašiti, preplašiti; splašiti (ptice)

to be scared of s.th. bati se česa
to be scared stiff biti trd od strahu
to scare the pants off sleng prestrašiti
to scare away preplašiti, razplašiti, pregnati
to scare up, to scare out preplašiti; pogovorno zbrati skupaj (denar ipd.)
neprehodni glagol
ustrašiti se, prestrašiti se

he does not scare easily njega ne uženeš (tako) lahkó v kozji rog

Schwein, das, (-s, -e) svinja (tudi figurativ), prašič; figurativ ein armes Schwein uboga para; kein Schwein noben hudič; Schwein haben imeti krompir (veliko srečo); bluten wie ein Schwein hudo krvaveti; Wo haben wir denn schon zusammen Schweine gehütet? Kdaj sva midva skupaj krave pasla?

scrabble [skræbl] neprehodni glagol
grebsti, brskati; čečkati; plaziti se, premetavati se
figurativno mučiti se (for za)

to scrabble for one's livelihood mučiti se za svoj življenjski obstanek (za svoj kruh)
to scrabble about brskati za, iskati (for s.th. kaj)
prehodni glagol
(z)grebsti, nastrgati; počečkati

she scrabbled pennies together nastrgala (nabrala) je skupaj penije

scramble [skræmbl]

1. samostalnik
plazenje, vzpenjanje, kobacanje; prerivanje, pehanje (for za)

the scramble for wealth lov, pehanje za bogastvom

2. prehodni glagol
hitro pograbiti, pehati se (za kaj), tepsti se (za kaj); razmetavati, metati, vreči (denar, da se drugi trgajo zanj); premešati

scrambleed eggs umešana jajca
to scramble cards premešati karte
to scramble eggs umešati jajca
to scramble up money nagrabiti (skupaj) denar
neprehodni glagol
kobacati se, plaziti se, s težavo iti naprej, vzpenjati se z rokami in nogami; mrgoleti, gomazeti; s težavo se prebijati; gnati se (pehati se, tepsti se) (for za)

to scramble into one's clothes skobacati se (zlesti) v svojo obleko
to scramble for a place trgati se, tepsti se za prostor, za sedež
to scramble wealth pehati se, gnati se za bogastvom

sed|eti¹ [é] (-im) sesti

1. sitzen (na konju zu Pferde sitzen, mirno stillsitzen, nasproti komu (jemandem) gegenübersitzen, okoli herumsitzen, po turško im Schneidersitz sitzen, skupaj [nebeneinandersitzen] nebeneinander sitzen, zusammensitzen, zravnano [geradesitzen] gerade sitzen); (tudi figurativno v parlamentu, pred televizorjem, nad knjigami ipd.)
sedeti kot model komu: (jemandem) Modell sitzen

2. figurativno v zaporu: sitzen (pod ključem hinter [Schloß] Schloss und Riegel/auf Nummer Sicher), brummen

3. (valiti) sitzen (na jajcih auf den Eiern), brüten

4.
sedeti na čem: (ne dati od sebe) wie die Glucke auf Eiern auf (etwas) sitzen
na denarju: auf dem Geldsack/ Geldbeutel sitzen
|
figurativno sedeti kot na trnih/iglah/šivankah wie auf Nadeln sitzen
sedeti kot na žerjavici (wie) auf (glühenden) Kohlen sitzen
sedeti na dveh stolih zweispännig/zweigleisig fahren
sedeti na napačnem vlaku im falschen Zug sitzen
sedti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen
sedeti na sodu smodnika auf einem [Pulverfaß] Pulverfass sitzen
sedeti nad knjigami über den Büchern sitzen
sedeti pred praznim kozarcem auf dem Trockenen sitzen
trdno sedeti v sedlu fest im Sattel sitzen
sedeti za vratom im Nacken sitzen
žagati vejo, na kateri sam sediš am eigenen Ast sägen

segnáti

skupaj segnati rassembler; (izgnati) expulser, chasser

segnáti

skupaj segnati reunir

sein² (bin, bist, ist, sind, seid, sind; sei, seist, sei, seien, seiet, seien; war, gewesen)

1. biti; dem ist so je tako; dem ist nicht so ni tako; es sei denn razen če; sei es so ... bodi tako ...; sei es, wie es wolle naj bo, kar hoče; mir ist als ob... zdi se mi, kot da bi ...; es ist zu... treba je..., gre...; kann sein je že mogoče; für/gegen etwas sein biti za/proti čemu; es ist an ihm na njem je, sedaj mora on ...; jemandem recht/egal sein biti prav/vseeno (komu); (nicht) nach etwas sein (ne) biti do (česa)

2. etwas lassen opustiti (kaj), ne storiti (česa)

3. da sein biti (tu), obstajati; so sein biti tak(o); heraus sein biti zunaj, ne biti (več) vpleten; hier sein biti tu; zusammen sein biti skupaj

senilen pridevnik
lahko izraža negativen odnos (o starostnih spremembah) ▸ szenilisCink in mangan skupaj zelo koristita starejšim ljudem, ki postajajo senilni. ▸ A szenilissé váló idősebb embereknek nagyon jót tesz a cink és a mangán kombinációja.
Njun senilni dedek jima sicer pospravlja in kuha, a jima je največkrat v napoto. ▸ A szenilis nagypapájuk ugyan takarít és főz rájuk, de a legtöbbször az útjukban van.
Je rahlo senilen, ta stari možakar? ▸ Kissé szenilis ez az idős pasas?
Povezane iztočnice: senilna demenca

sentīna -ae, f (etim. ne povsem pojasnjena beseda; morda iz indoev. kor. *sem- ena, skupaj; sor. z gr. ἄντλος (iz *s_en-tlos) nabrana (zajeta) voda, ἀντλέω zaje(ma)ti, črpati)

1. umazana (nesnažna, smrdljiva) voda na dnu ladje = ladijska kaluža, ladijski kal(ež), ladijska gošča, ladijska „gnojnica“: GELL., FL. idr., cum alii mālos scandant, alii sentinam exhauriant CI., sentinae vitiis conflictari C. imeti težave, ker je (v ladjo) vdrla voda, in nave, quae sentinam trahit SEN. PH. ki pije vodo, pisces sentinae navium odorem procul fugiunt PLIN., Romani sicuti in sentinam confluxerant S. v kanal, v kloako, v „smradotok“, v gnojno jamo; meton. spodnji del ladje, ladijsko dno, kaluža (prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda); pren.: sedebamus in puppi et clavum (državno krmilo) tenebamus, nunc autem vix est in sentina locus CI. EP. = ne veljamo prav nič.

2. metaf. sodrga, izmeček, izvržek, gnoj(nica): rei publicae, urbis CI., servorum CU., hāc turpi sentinā vacuefactus noster exercitus VAL. MAX.

sēparātim, adv. (sēparātus : sēparāre) ločeno, posebej, posebno, vsak zase, posamič, posamezno, vsaksebi (naspr. communiter): Q., GELL. idr., separatim semel, iterum eum universis CI., castra separatim habebant L., separatim suam quisque classem administrabat C., separatim de eo fecimus librum N. posebno knjigo, dii separatim ab universis singulos diligunt CI. razen vseh skupaj, nihil separatim a reliquis CI. kar se ne tiče tudi drugih, kar ne zadeva tudi drugih, separatim dicere solemus de genere universo CI. brez posebnega ozira (naspr. definite).

septuāgēnī -ae -a, num. distributivum (septuāgintā)

1. po sedemdeset: COD. TH. idr., imae (sc. pyramides) latae pedum quinûm septuagenûm PLIN., fistula septuagenûm quinûm FRONT. = cev iz 75 palcev široke pločevine.

2. sedemdeset hkrati, sedemdeset skupaj: septuagies septuageni pedes COL. – Sg. septuāgēnus 3 po sedemdeseti, sedemdeseti zapored (zaporedoma), vsak sedemdeseti: coitus PLIN.

serrer [sɛre] verbe transitif stisniti, stiskati; tiščati; pritiskati; zapreti, shraniti; zadrgniti, pritegniti; stesniti, zožiti; priviti (vijak); pričvrstiti, pritrditi, privezati; iti ali peljati tik (la muraille ob zidu)

se serrer stisniti se (contre k)
serrer quelqu'un dans ses bras, contre son cœur stisniti koga k sebi
serrer dans strpati v
serrer le frein pritegniti zavoro
serrer le foin spraviti, shraniti seno pod streho
serrer son jeu previdno igrati, oprezno ravnati
serrer la main à quelqu'un stisniti komu roko
serrer les rangs strniti vrste
serrer les poings stisniti pesti
serrer la vis, les pouces à quelqu'un (figuré) strogo s kom ravnati
serrer sa ceinture d'un cran stisniti pas za eno luknjo
serrer (sur) sa droite (avto) voziti skrajno po desni strani
les chaussures me serrent les pieds čevlji me tišče
serrer de près quelqu'un biti komu za petami, figuré ugnati koga
serrer une femme de près zelo dvoriti kaki ženski
serrer de près un texte dobesedno prevesti besedilo
serrer de près un problème pazljivo analizirati, študirati problem
serrez-vous pour nous faire de la place stisnite se skupaj, da nam naredite prostor
se serrer les coudes pomagati si medsebojno
se serrer la ceinture (familier, figuré) zadrgniti si pas

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.