Franja

escapar(se) uiti, pobegniti

escapar de un peligro uiti nevarnosti
escapar sin gran perjuicio uiti brez velike škode
escapar en una tabla komaj uiti
dejar escapar un grito nehote zakričati
escaparsele a uno a/c spregledati, pozabiti
escaparse a uno la lengua zagovoriti se, zareči se

escrúpulo moški spol pomislek, dvom; tankovestnost, natančnost; stara utež (1,198 gr); stud, odpor, nevolja

falta de escrúpulo brezvestnost
sin el menor escrúpulo brez pomisleka
escrúpulos de monja smešni pomisleki
no hago escrúpulos ne pomišljam si

espurio, espúreo nezakonski; ponarejen, nepristen

hijo espurio nezakonski sin

ēssere^*1

A) v. intr. (pres. sono)

1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?

5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič

7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

B) (v raznih predložnih zvezah)

1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati

2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal

3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi

estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti

estar en casa biti doma
estar bueno (bien) dobro se počutiti
estar mal slabo se počutiti
estoy mejor bolje mi gre
¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
estar a sus anchas prijetno se počutiti
estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
¡está bien! že dobro! bomo že videli!
estar verde biti nezrel
estar de ver biti zanimiv
eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
¡está de Dios! to je v božjih rokah
el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
¿está V.? razumete? ste razumeli?
ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
¡ya está! gotovo! končano!
¡está la comida! jed je servirana!
estar leyendo (v tem trenutku) brati
estar agonizando umirati
la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
¡lo estoy viendo! to je jasno!
está probado dokazano je
el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
estar acostado ležati
estar derecho, estar de pie stati (stojim)
estar sentado sedeti
las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
estoy con él stanujem pri njem
enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
estoy mal con él skregan sem z njim
estoy con fiebre imam vročino
estar con las manos vacías sem brez dela
estar de partida biti pripravljen za odhod
estar de viaje biti na potovanju
estar de aprendiz bili vajenec
estar de parto biti na porodu
estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
estar de pega smolo imeti
estar de suerte srečo imeti
estar de luto žalovati
estar en todo vse vedeti
estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
estar para morir umirati
estoy para marcharme nameravam odpotovati
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
estar por alg. držati s kom
estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
estar sin blanca imeti prazne žepe
estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
está que brama besen je
estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
estarse muriendo umirati
¡estáte quieto! bodi miren! mir!

estorbo moški spol motnja, ovira

servir de estorbo komu na poti stati, odveč biti
sin estorbo nemoteno

estrenar prvikrat uporabiti; prvič na odru uprizoriti

estrenar un traje prvič obleči obleko
estrenar un piso kot prvi se naseliti v stanovanju
este teatro estrena mucho to gledališče uprizarja mnogo krstnih predstav
sin estrenar nov, še nenošen
estrenarse nastopiti službo; prvič nastopiti na odru

Eteoclēs -is, m (Ἐτεοκλῆς) Eteokles, Ojdipov in Jokastin sin, Polinejkov, Antigonin in Ismenin brat. Po Ojdipovi smrti bi se morala brata menjavati v vladanju, toda Eteokles je temu nasprotoval. Zato se je vnela vojna sedmerih junakov zoper Tebe in brata sta v bitki drug drugega usmrtila: Ci., Hyg., Stat. — Adj. Eteoclēus 3 (Ἐτεόκλειος) Eteoklov: Ap.

Euander, starejše Euandrus, -ī, voc. Euandre, m (Εὔανδρος) Evander,

1. Hermov in Karmentin sin, ki je baje (pred Enejem) prišel iz arkadskega mesta Palantija v Italijo ter se naselil na Palatinskem griču: V., H., L., Iuv. idr. Od tod adj. Euandrius 3 (gr. Εὔάνδριος) Evandrov: Sil., Stat., Cl., ensis V. Palantov meč (Palant je Evandrov sin).

2. vrezovalec (graver) iz Aleksandrije: Ci. ep., H., Plin.

3. akademijski filozof: Ci.

Eumēdēs -is, m (Εὐμήδης) Evmed, Trojanec, Dolonov sin: V., O.

Eumēlus -ī, m (εὔμηλος ki ima veliko ovac) Evmel, ime Tebanca, čigar sin Botres je bil spremenjen v žolno: O.; pri V. neki Trojanec.

Euphēmus -ī, m (εὔφημος) Evfem, Neptunov sin, argonavt: Hyg.

Euphorbus -ī, m (εὔφορβος) Evforb, Trojanec, Pantojev (Πάνϑοος, Πάνϑους) sin, ki je ranil Patrokla, nato ga je ubil Menelaj: O., Gell. Pitagora je trdil, da biva v njem na novo rojena Evforbova duša (prim. H. Carm. I, 28, 10; Epod. XV, 21).

Eurōpa -ae ali Eurōpē -ēs, f (Εὐρώπη; prim. semit. ereb zahodna dežela) Evropa,

1. celina, poseb. v nasprotju z Azijo: Varr., Ci., N., S., H., Cu. idr. Od tod adj. Eurōpaeus 3 (Εὐρωπαῖος) evropski: Europaei adversarii N., Scythae, quos Europaeos vocant Cu. Eurōpēnsis (Eurōpiēnsis) -e, evropski: Vop.

2. hči fen. kralja Agenorja in Telefase, Kadmova sestra, ki jo je Zevs v bikovi podobi odvedel iz Sidona na Kreto (kretsko naseljevanje!), kjer mu je rodila Minosa, Radamanta in Sarpedona: Varr., Ci., H., O., Pr.; met. Evropa = z Evropino sliko okrašeno stebrišče na Marsovem polju: Mart. Od tod adj. Eurōpaeus 3 Evropin: dux Europaeus O. Evropin sin (Minos).

Eurymedōn -ontis, acc. -onta, m (Εὐρυμέδων) Evrimedont,

1. Favnov sin: Stat.

2. atenski vojskovodja v peloponeški vojni: Iust.

3. pamfilijska reka; ob njenem ustju je Kimon l. 469 premagal Perzijce: L., Mel., Amm., Prisc.

Eurymus -ī, m (Εὔρυμος) Evrim, vedež: Hyg. Od tod patronim Eurymidēs -ae, m (Εὐρυμίδης) Evrimid, Evrimov sin (Telemus): O.

Eurypylus -ī, m (Εὐρύπυλος) Evripil,

1. Neptunov in Astipalajin sin, kralj na otoku Kosu: O., Pr. Od tod adj. Eurypylis -idis, f evripilska, koška: Pr.

2. Evemonov sin iz tesalskega Ormenija, grški vojskovodja pred Trojo: Ci., V., O., Hyg.

Eurysthenēs -is, m (Εὐρυσϑένης) Evristen,

1. Egiptov sin: Hyg.

2. lakedajmonski kralj: Ci., N.

Eurysthe͡us -eī, acc. -eum in -ea, m (Εὐρυσϑεύς) Evristej, Stenelov sin, mikenski kralj, ki je Heraklu naložil 12 težkih del; Heraklov sin Hil ga je pozneje ubil: Ci., V., O., Hyg., Stat. Od tod adj. Eurysthēus 3 Evristejev: Stat.

Eurytiōn -ōnis, m (Εὐρυτίων) Evrition,

1. Likaonov sin, kakor njegov brat Pandar dober strelec; Enejev tovariš: V.

2. kalidonski lovec: O.

3. Kentaver: O.