Franja

souplesse [suplɛs] féminin gibčnost, voljnost, prožnost; spretnost; prilagodljivost, ubogljivost, popustljivost; mehkost (du cuir usnja)

souplesse du jonc, d'un acrobate prožnost, gibčnost trsa, akrobata
souplesse d'un diplomate spretnost diplomata
(familier) en souplesse z lagodnostjo, z lahkoto
sauter en souplesse z lahkoto skočiti
manœuvrer avec souplesse prožno, spretno, diplomatsko ravnati

sournoisement [surnwazmɑ̃] adverbe potuhnjeno

attaquer quelqu'un sournoisement zahrbtno koga napasti
agir sournoisement potuhnjeno ravnati, delati

spazzatura f

1. pometanje

2. smeti:
buttare qcs. nella spazzatura vreči kaj v smeti
trattare qcn., qcs. come spazzatura ravnati s kom, s čim brezbrižno, zaničljivo

spoštljív respectful (do to); deferential (to)

spoštljíve manire deferential manners pl
spoštljívo ravnati s kom to treat someone with respect
izročite očetu moje spoštljíve pozdrave! give my respects to your father!

spur¹ [spə:] samostalnik
ostroga (jezdeca, petelina)
botanika bodica, trn
figurativno spodbuda; ladijski kljun; naprava za plezanje po (drevesnem) deblu
arhitektura podpornik, opornik; zunanje mestne utrdbe; vrh, ki štrli iz gorske verige; gorski obronek; razrast, razvejenost

spur line stranska proga
to act on the spur of the moment ravnati brez premišljanja, impulzivno, spontano
he needs the spur figurativno njega je treba spodbujati
to need the spur potrebovati ostroge (spodbude); biti počasen, medel, neodločen
to put (to set) spurs to the horse spodbosti konja z ostrogo; figurativno spodbujati
to win one's spurs zgodovina postati vitez, figurativno odlikovati se, postati slaven, pridobiti si čast in slavo

square¹ [skwɛ́ə]

1. samostalnik
matematika kvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji
ameriško četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L ali T za dobivanje ali preverjanje pravih kotov
matematika kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev)
vojska četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede
sleng malomeščan, buržuj, filister

by the square točno, natančno
on the square pravokotno; figurativno odkrito, pošteno, lojalno, fair
out of square ne pod pravim kotom, figurativno ne takó kot običajno, ne v redu
magic square magični kvadrat
T-square, L-square ravnalo v obliki črke T, L
two squares up ameriško dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)
to act on the square figurativno pošteno (lojalno) ravnati
to be on the square biti prostozidar; vojska defilirati za pregled
to raise to a square matematika kvadrirati

2. pridevnik (squarely prislov)
kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do)
pravokoten; oglat; četveren
matematika kvadraten
figurativno odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal (with z)
poravnan, bot
sleng staromoden, filistrski

all square neodločen rezultat (tekme)
square all around pravičen do vsakogar
square bracket oglati oklepaj
square dance kvadrilja, četvorka (ples)
square corner pravi kot (ogel)
a square deal pošten postopek
a square foot kvadratni čevelj (površinska mera)
square iron četverokotno železo
a man of square frame čokat možakar
the square man in the square hole figurativno pravi mož na pravem mestu
a square meal izdaten, obilen jedilni obrok, obed
square measure ploščinska, površinska mera
a square number kvadratno število
a square peg in a round hole oglat klin v okrogli luknji, figurativno oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslu
square root matematika kvadratni koren
a square refusal jasna, gladka odklonitev
square timber četverooglato otesan les
to be square with all the world biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžan
I expect a square deal pričakujem pošten, pravičen postopek
to get square with s.o. poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s kom
to get things square urediti svoje stvari
to make accounts square poravnati račune
that makes us squares tem sva bot
he met me with a square refusal gladko mi je odklonil
I put everything square before I left preden sem odpotoval, sem vse spravil v red

3. prislov
pravokotno, pod pravim kotom
figurativno spodobno, odkrito, pošteno
ameriško naravnost, direktno, gladko

fair and square odkrito in pošteno
he hit him square on the nose naravnost po nosu ga je udaril
to play square pošteno igrati (ravnati)

stranger [stréindžə] samostalnik
tujec, -jka; neznanec, -nka; gost, obiskovalec; neizkušen (nepoučèn) človek, novinec (to v)
pravno neudeleženec (to v)
zastarelo inozemec, -mka
ameriško (zvalnik) Vi (tam!)

the little stranger novorojenček
he is a stranger to fear on ne pozna strahu
he is a stranger to learning on ni izobražen
I am no stranger to politics nisem novinec v politiki
he is no stranger to me poznam ga, ni mi neznan
you are quite a stranger! zelo redko te je videti!
to make a stranger of s.o. ravnati s kom kot s tujcem
I spy (I see) strangers opažam (vidim) tujce (angleška parlamentarna formula, da se doseže izpraznitev galerije od gledalcev), figurativno predlagam izključitev občinstva

strást passion; vehement desire; violent impulse; (gorečnost) keenness; (spolna) sensuality, lust, libido

brzdati svoje strásti to check (ali to temper) one's passions (ali appetites)
vdajati se strástem to give way to one's passions
kajenje (branje) je pri njem prava strást smoking (reading) is a passion with him
izbruh strásti a burst of passion
prevzet, obseden od strásti passion-ridden
strást za igranje, igralska strást passion (ali craze, fondness) for games (ali gaming)
njegova glavna strást his ruling passion
ravnati, storiti v strásti to act impulsively
soditi brez strásti to judge dispassionately
on je suženj svojih strásti he is a slave to his passions

strecken einen Arm usw.: iztegniti, iztegovati, stegniti; den Rücken: zravnati; in die Höhe: dvigniti; die Beine/alle Viere von sich: moleti od sebe; Technik nategniti, nategovati, raztezati; (dünner machen) tanjšati; Wolle: vleči; die Arme seitwärts strecken Sport odročiti; die Arme vorwärts strecken predročiti; eine Suppe, Soße strecken narediti izdatnejšo z dodatki; eine Suppe mit Wasser, Haschisch mit Mehl: podaljšati, razredčiti; Vorräte strecken varčno ravnati z; die Waffen strecken položiti orožje; sich strecken pretegovati se, (wachsen) zrasti; Schatten: daljšati se; alle viere von sich strecken moleti vse štiri od sebe; zu Boden strecken jemanden položiti na tla

strike in neprehodni glagol
(bolezen) napasti notranjost telesa; začeti; vpasti, prekiniti pogovor, seči v besedo

to strike in with a suggestion vmešati se s predlogom
to strike in with biti zraven pri, udeležiti se, prilagoditi se, ravnati se po

strofinaccio m (pl. -ci) cunja, krpa (za brisanje):
trattare qcn. come lo strofinaccio pren. pog. ravnati s kom kot s cunjo

stróg severe; rigorous; hard; strict

stróga dieta strict diet
stróg izpit hard (ali pogovorno tough) examination
stróga kritika severe criticism
stróg sodnik severe judge
stróga preiskava severe inquiry
strógi ukrepi rigorous measures pl
strógi zakoni rigorous laws pl
stróga zima severe winter
stróge zahteve, pogoji severe requirements pl
strógo prepovedano strictly forbidden
on je stróg s svojimi otroki he is harsh with his children
strógo se držati resnice to adhere strictly to the truth
strógo ravnati s kom to deal harshly with someone

strógo sévèrement, rigoureusement, strictement, avec sévérité

strogo ravnati s kom traiter quelqu'un avec sévérité, user de rigueur avec quelqu'un, être dur pour quelqu'un
strogo vzgajati koga élever quelqu'un sévèrement (ali à la dure)
strogo prepovedano strictement (ali formellement, rigoureusement, absolument) défendu (ali interdit), défense absolue de
strogo zaupno strictement confidentiel

strógo severamente; estrictamente; rigurosamente; con rigor; con severidad

strogo postopati proceder con rigor
strogo ravnati s kom tratar severamente (ali con severidad) a alg
strogo vzgajati educar severamente (ali con mano dura)
strogo nadzirati vigilar estrechamente
delati strogo po predpisih actuar ateniéndose estrictamente a lo prescrito
(najstrožje) prepovedan(o) rigurosamente (ali terminantemente) prohibido
strogo zaupno estrictamente (ali absolutamente) confidencial

stuff¹ [stʌf] samostalnik
snov; material, masa; surovina; predmet, stvar; gradivo, snov; hrana, pijača; (volneno) blago, sukno, tkanina; roba
domačno lek, zdravilo, zdravila; nič vredna stvar, izmeček; stavbni les; nadev (za pečenko); (časnikarstvo) rokopis, (časopisni) članek
figurativno sposobnost, zmožnost, (dobra) lastnost
figurativno nesmisel, neumnost, bedastoča

the stuff pogovorno gotovina; tisto, kar je pravo
stuff and nonsense! kakšen nesmisel!
doctor's stuff zdravilo
food stuff živila, proviant
garden stuff, green stuff zelenjava, povrtnina
household stuff zastarelo hišna posoda, pohištvo
inch stuff eno colo debele deske
thick stuff nad štiri cole debele deske
hot stuff sleng duhovit (energičen, spreten, pripraven) človek; opolzka knjiga ali gledališka igra
none of your stuff! nehaj že s svojimi neumnostmi!
silk stuff svilena tkanina
this book is sorry stuff ta knjiga ni počenega groša vredna (je za v koš)
don't talk such a stuff! ne govori takih bedastoč!
to know one's stuff pogovorno spoznati se (na svoje stvari)
do your stuff! pokaži, kaj znaš!
he has written some first-rate stuff napisal je nekaj prvovrstnih stvari
that is the stuff to give him figurativno tako je treba z njim govoriti (ravnati)

suelo moški spol tla, pod; zemlja, ozemlje; cestni tlak; usedlina

suelo alto podstrešje
(suelo) entarimado parketna tla
suelo (de) mosaico mozaična tla
suelo natal, suelo patrio domovina
en el suelo na tleh
arrastrarse por el suelo, echarse por los suelos klečeplazno ravnati
besar el suelo (fig) na obraz pasti
dar consigo en el suelo na tla pasti
echar al suelo na tla vreči
estar por los suelos (fig) v blatu ležati
faltarle a uno el suelo (fig) spotakniti se, napačno stopiti
irse por el suelo (fig) propasti, razbiti se, spodleteti
medir el suelo (fig) zlekniti se na tla, po dolgem pasti
poner por los suelos (a) hudo obrekovati, koga po blatu vleči
recoger del suelo (zopet) pobrati (s tal)
venir(se) al suelo na tla pasti, zrušiti se; fig ponesrečiti se, spodleteti

surov¹ (-a, -o) roh (tudi figurativno), verroht; vedenje, govorjenje: rüde, ruppig; skrajno: saugrob ➞ → grob
surovo ravnati z/s (jemanden/etwas) [mißhandeln] misshandeln

sus-tineō -ēre -tinuī (iz *subs-teneō)

1. kvišku držati, pokonci (ob)držati, ne dati (dajati), pustiti (puščati), dovoliti (dovoljevati) čemu pasti: quae manibus sublatis sacra quaedam more Atheniensium virginum reposita in capitibus sustinebant Ci., ut bracchia atque umeri ad sustinenda arma liberi ab aqua esse possent C., P. Sextio Baculo … vulneribus confecto, ut iam se sustinere non posset C., sustinuere tamen se … alis O. vendar so se obdržale leteč (plavajoč) po zraku; occ.
a) kaj podpreti (podpirati), držati, nesti (nositi): idemque (sc. aër) et volatūs alitum sustinet et … Ci., columnae et templum et porticūs sustinent Ci., cum (sc. Milo) humeris sustineret bovem vivum Ci., homo, quantum hominum terra sustinet, acerrimus Pl., homo omnium quos terra sustinet sceleratissimus S., furcis spectacula (gledališke sedeže) sustinentibus L., reliquias illorum virorum vix arma membraque sustinentīs pugnare L., male sustinere arma L. ščitov ne držati prav, lubrica arma sudore vix sustinens Cu., manibus clipeos et hastam et galeam pressā sustinuisse comā O., infirmos baculo quoque sustinet artus O. podpira, Atlas, aetherios umero qui sustinet orbīs V., (sc. Atlas) vix umeris sustinet axem O., sustinere myrtum, speculum manu O., sinūs similes fluctibus (valovito se spuščajočo obleko) O., vestem O., sustine hoc Pl. drži to (oblačilo), fornice, quo pons sustinebatur Auct. b. Afr., nec iam sustineant onus (sc. nivis) silvae laborantes H., lapis albus (= točilna miza (nalivalnica) iz belega marmorja) pocula cum cyatho duo sustinet H., undaque iam tergo ferratos sustinet orbīs V. in že nosi led okovana vozna kolesa, flagrantem pinum sustinet V. zavihti v zrak, undam de flumine palmis sustinet V. zajame, sustineant aliae (sc. arbores) poma O., (sc. Tigris) influit in lacum Aretissam omnia inlata pondera sustinentem Plin., sustinere domum Plin. iun., hoc illum pavimentum tam vile sustinuit Sen. ph., ebore sustineri vult Sen. ph. počivati na slonokoščeni postelji.
b) ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), zadrž(ev)ati (v pravem pomenu in pren.): sustineas currum Luc. in Ci. ep., est … prudentis sustinere ut currum, sic impetum benevolentiae Ci., impetum C., L., incitatos equos C., perterritum exercitum C., agmen, signa L. ali ordines V. ustaviti vojsko, ustaviti se (obstati) z vojsko, sustinere remos Ci. ep. ustaviti veslanje, prenehati veslati, počakati z veslanjem, aliud priori simile miraculum eos sustinuit L., clamor eos utrimque par accidens sustinuit L., sustinet a iugulo dextram V., quam (sc. phalaricam) nec duo taurea terga nec … lorica … sustinuit V., sustinere morantem V., gradum, manum O., fugientem animam herbis O., manum Sen. tr.; pesn.: celeres vias sustinere Sen. tr. ustaviti se, obstati; brezos.: senatus metuit, ne sustineri nec in urbe nec in castris possit L. da se ne bo dalo zaustaviti niti v mestu niti … ; refl.: se sustinere Val. Fl. ustaviti se, obstati, sustinere se a lapsu L. ali samo sustinere se Ci., L. (padajoč) zadržati (obdržati) se; sustinere se tudi = vzdržati se česa, zadrž(ev)ati se, obvladati (obvladovati) se, opustiti (opuščati) kaj: me sustinebo nec respondebo Ci., sustinere se a respondendo Ci., se ab omni assensu Ci., meque sustinebam, ne ad te prius ipse aliquid scriberem, quam … Ci. ep.; abs.: sustine carnifex, adsum, quem spopondit Hyg. (po)stoj, nehaj, sustinete hic Vulg. ostanite tu.

2. metaf.
a) vzdrž(ev)ati = (za)ščititi, (za)varovati, obvarovati, podpreti (podpirati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati): historiam veterem atque antiquam haec mea senectus sustinet Pl. obsega ta moja stara glava, eius (sc. civitatis) dignitatem et decus sustinere Ci., sustinere auctoritatem imperii (sc. senatūs) contra invidiam Ci., amicum labentem (gmotno propadajočega) fulsit et sustinuit re, fortuna, fide Ci., animos (pogum) pugnantium L., imperium Cu., hanc mihi sustine vitam Maecenas ap. Sen. ph.; sustineri stati v čem, biti v čem: iurisdictione Ci.
b) vzdrževati = (na)hraniti, prehraniti (prehranjevati), (pre)rediti, živiti, preživiti (preživljati), pomoči (pomagati), podpreti (podpirati) v čem: qui ager non amplius hominum quinque milia potest sustinere Ci. ep., hac (sc. re frumentaria) alimur et sustineamur Ci., plebem … sustinendo rem ab seditionibus continuere L., opibus vestris sustinendo necessitates aliorum L., (sc. adolescens) meretriculae munificentia sustinebatur L., hinc (sc. agricola) patriam parvosque nepotes sustinet V., (sc. arbos) media ipsa ingentem sustinet umbram V. goji (tvori) listje (vejevje), ki daje širno senco, sustinere penuriam temporum Col. lajšati.
c) kaj (nadležnega, težavnega) prenesti (prenašati), presta(ja)ti, (pre)trpeti (pretrpevati), utrpe(va)ti, prebi(ja)ti, nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, na skrbi imeti, opraviti (opravljati), dognati (doganjati), podvreči se čemu: quantum malarum rerum sustineam Pl., qui suis cervicibus tanta munia atque rem publicam sustinent Ci., sustinere verborum pondus Ci. tehtne besede, quod onus te putas sustinere non posse Ci., qui fert sustinetque praesentia (sc. mala) Ci., cur tuum munus sustineo? Ci., sustinere munus in re publica Ci., sustinere causam (krivdo) Ci., causam publicam, causas multorum, crimen, quaestionem, molem invidiae, tempestatem, nomen consulis Ci., bellum Cretense sustinuit Ci., sustines non parvam exspectationem imitandae industriae nostrae Ci. nemajhno upanje se stavi nate, da boš posnemal mojo delavnost, sustinere poenam Ci., L. presta(ja)ti, potentiam alicuius Ci., non posse eius imperia diutius sustineri C., quam (sc. unam aestatem napore, vojno enega poletja) si sustinere potuissent C., sustinere vulnera C., ut eorum, qui ea (sc. praeturam et consulatum atque alia omnia huiusce modi) sustinent, virtus est S., qui ferrum ignesque Iovemque sustinuit totiens O., sustinere dolorem pedum, dolores Plin. iun., praeceptum Ap. ravnati se po … , upoštevati, periculum Dig., indignanter sustinens (= ferens) Amm. ne(je)voljen; od tod subst. pt. pf. sustinēns -entis, m (kot medic. t.t.) bolnik: Plin. Val.; sustinere z inf. ali ACI srce imeti, srce dati komu kaj, prenesti, (i)zdržati, moči, upati si, (pre)drzniti se (si); predvsem za zanikanim glagolom ali v stavkih (zlasti vprašanjih) z nikalnim pomenom: nec regia coniunx sustinet oranti … negare O., non sustinet ultra perdere blanditias iuvenis deus O., nec credere sustinet O. ne more, non ultra sustinet rogari O. ne prenese še naprej dati se prositi, nemo tamen armatus opem a dis petere sustinuit Cu., non sustineo illum deserere, cui dedi vitam Sen. ph. srce mi ne da, da bi … , non sustineo esse conscius mihi dissimulati … iudicii mei Q., qui deprecari quidem pro se non sustinerent Vell., admissam in se perfidiam non sustinuit imitari Suet., Cornelio numquam nocere sustinuit Suet., nemo quicquam ex patrio more libare sustinuit Cu. nihče ni trpel (prenesel), quis hominum sustineat petulans esse? Q., sustinebunt tales viri se tot senatoribus … non credidisse, tantae populi Romani voluntati restitisse? Ci.; redkeje v trdilnih stavkih = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, upati si, (pre)drzniti se (si), zdeti se komu kaj vzdržno (znosno): Ph., sustinuit coniunx exsulis esse viri O., quae se praeferre Dianae sustinuit O., si quis aquam … haurire sustineat Plin., mentiri sustinere Petr.
d) occ. α) (kako vlogo) prevze(ma)ti, igrati, (kako osebo) predstavljati, (pri)kazati, prikazovati: gravitatis personam Ci., tris personas unus sustineo … meam, adversarii, iudicis Ci. kos sem trem vlogam, nunquam enim ita docuit, ut magistri personam sustineret Suet., cum Thaida sustinet Iuv. kadar igra vlogo Taide. β) (kot voj. t.t.) prenesti (prenašati) kaj, vzdržati kaj, koga, postaviti (postavljati) se v bran, postaviti (postavljati) se po robu, ustaviti (ustavljati) se, upreti (upirati) se komu, čemu: hostium impetum Ci., C., impetum nostrorum militum C., proelium C., quorum vim rex cum sustinere non posset, fugā salutem petiit N.; za zanikanim glag. stoji quin: nec ultra sustinuere certamen Galli, quin terga verterent L. niso več vzdržali boja, zato so se pognali v beg, sustineri ira non potuit, quin confligerent L. jeze ni bilo mogoče brzdati, ampak so se spoprijeli; pren.: neque M. Messallae preces sustinere potui Ci. upreti se silnim prošnjam; tako tudi: non sustinuit eos rogantes (njihovim prošnjam) Brutus in Ci. ep., senatus querentes eos (njihovih tožb) non sustinuit L.; abs. vzdržati se, zadržati se, mirovati, prenesti: sustinere Pompeiani non potuerunt C., si ipsi lacesserentur, sustinerent C. naj se mirno držijo, naj bodo mirni, nisi subsidium sibi mittatur, sese diutius sustinere non posse C., suos ab hostibus premi atque aegre sustinere … animadvertit C., nec sustinuissent Romani, nisi Locrensium multitudo … ad Romanos inclinasset L.; pesn. pren.: aliud super atque aliud (sc. telum) figitque volatque (= figit volans) ingenti gyro, sed sustinet aureus umbo V. vzdrži (je vzdržal).
e) zadrž(ev)ati, zavleči (zavlačevati), zategniti (zategovati, zatezati, zatezovati), (po)kasniti, odložiti (odlagati), odlašati s čim: assensus lubricos Ci., solutionem nominis Cerelliani Ci. ep., rem in noctem L., sustinuit consilio (hote, hotoma, nalašč) bellum L., extremum fati sustinet ille diem O., sustinere spiritum Ph., animam Ps.-Q. (Decl.); abs.: exspectes et sustineas, Auguste, necesse est Mart. čakati in potrpeti moraš.

Opomba: Ker glag. nima sup., se obl., ki se tvorijo iz sup. debla, nadomeščajo z ustreznimi obl. glag. sustentō -āre.

svojevóljen arbitraire, capricieux, volontaire

ravnati svojevoljno agir d'autorité (ali de sa propre autorité)

svojevóljen arbitrario; caprichoso; despótico, tiránico

ravnati svojevoljno obrar (ali proceder) arbitrariamente; obrar a su albedrío; obrar a su capricho (ali a su antojo ali a su gusto)