Franja

vid|eti² (-im)
rad videti koga: (jemanden) gerne sehen
rad videti, da … es gerne sehen, [daß] dass …, es gerne haben, [daß] dass …

vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
nič ni vídeti there is nothing to be seen
na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
vídeti je zdrav he looks well
vídeti je, da... it seems that...
vídeti v prihodnost to see into the future
vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
če prav vidim if my eyes do not deceive me
iz tega se vidi hence it appears
jasno se vidi it is clear
na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
vreden, da se vidi worth seeing
sam lahko vidiš you can see it for yourself
malo se vidiva we see little of each other
sam sem to videl I saw it myself
nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
videl sem smrt od blizu I looked death in the face
mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
videl je že lepše čase he has seen better times
si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
naj te več ne vidim! don't let me see you again!
rajši vidim, da ne prideš you had better not come
ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
videl sem, kako je padel I saw him fall
bomo videli! we shall see!, wait and see!
bomo že videli we'll see, time will tell
to bomo še (šele) videli that remains to be seen
rad bi to videl! I'd like to see that!
videl bo, kdor bo živel live and learn

vídeti (-im)

A) imperf., perf.

1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista

vídeti ver ; (zagledati) mirar

rajši videti preferir, gustar más
daleč videti ver lejos
od daleč videti ver de lejos
dobro (slabo) videti ver bien (mal), tener buena (mala) vista
bežno videti entrever
videti vse rožnato verlo todo de color de rosa
bomo (že) videli ya veremos
rad (nerad) videti ver con buenos (malos) ojos
(ne)rad vidim, če (da) ... (no)me gusta que (subj)
nič se ne vidi no se ve nada
no, vidiš! fam ¡ya lo ves!, ¡ya te lo decía yo!
ne hoteti kaj videti aparentar no ver a/c, (zatisniti eno oko) fam hacer la vista gorda
je že kdo videl kaj takega? ¿habráse visto semejante cosa?
videl sem kako je padel le vi caer
on me ne more videti (fig) no soy de su agrado
da te nikoli več ne vidim tu! ¡no vuelvas a aparecer por aquí!
iz tega se vidi, da ... por ello se ve que..., de ello resulta que...
nikogar ni bilo videti no se veía a nadie
dati videti dejar ver, (pokazati) mostrar, enseñar, (razstaviti) exhibir
dati se videti (prikazati se, pojaviti se) mostrarse, aparecer
vse zvezde videti (od bolečine) fam ver las estrellas

vin [vɛ̃] masculin vino

vin blanc, rouge, rosé, chaud, à tabie, mousseux belo, rdeče, rdečkasto, kuhano, namizno, peneče se vino
vin qui a du corps težko vino
du vin de derrière les fagots (figuré) izvrstno vino (»od zida«)
vin du cru, du pays domače vino
vin de goutte samotok
gros, petit vin težko, lahko vino
vin d'honneur vino v čast kake ugledne osebe
point féminin de vin rahla vinjenost
sac masculin à vin pijanec
tache féminin de vin materino znamenje
aimer le vin rad pogledati v kozarec, rad piti
couper, baptiser le vin mešati vino z vodo, krstiti vino
cuver son vin prespati pijanost
être entre deux vins ne biti čisto trezen
mettre de l'eau dans son vin (figuré) milejše strune ubrati
tenir le vin dobro prenašati vino
le vin me fait tourner la tête vino mi gre v glavo
être pris de vin biti pijan
avoir le vin gai, triste biti vesel, žalosten v vinjenosti
quand le vin est tiré, il faut le boire če rečeš a, moraš reči tudi b; če si se stvari lotil, jo moraš tudi končati, jo izvesti, izpeljati

violate [váiəleit] prehodni glagol
prekršiti (mejo, pogodbo), prelomiti (prisego, obljubo), poteptati; oskruniti, onečastiti, posiliti; izvršiti nasilje (nad kom); (s)kaliti (nočni mir, tišino)
zastarelo surovo (grdó, slabo) ravnati (s kom), ozmerjati, (o)psovati

to violate s.o.'s privacy motiti koga (ki je rad sam)

vivir do-, pre-živeti, živeti, bivati, stanovati; trajati; obstati (obstojim)

vivir del aire (fig) od zraka živeti
vivir amancebado živeti v divjem zakonu
vivir a lo grande razkošno živeti
vivir a su gusto udobno živeti
vivir de caridad živeti od miloščine
vivir despreocupado brezskrbno, tjavdan živeti
vivir pobremente, en estrechez revno živeti, težko se prebijati skozi življenje
viviendo mi padre za življenja mojega očeta
¡viva! naj živi!
¡vive Dios! pri moji veri!
¡vivir para ver! to bi pa rad videl!; kdo bi si bil to mislil!
¿quién vive? (voj) kdo je! kdo gre? (stražarjev klic)
ir a vivir a otra casa menjati stanovanje
está que no vive (pop) smrtno je zaljubljen; konec je z njim

vklápljati (-am) | vklópiti (-im)

A) imperf., perf.

1. elektr. accendere; inserire:
vklapljati električno peč accendere la stufa elettrica

2. strojn. innestare, ingranare:
vklapljati zavore innestare i freni

3. (vstavljati, vstaviti) inserire, introdurre, immettere:
arhitekt rad vklaplja različne materiale l'architetto ama inserire vari materiali

B) vklápljati se (-am se) | vklópiti se (-im se) imperf., perf. refl. (skladati se) accordarsi; combinarsi; inserirsi:
dvorec se lepo vklaplja v pokrajino la palazzina si accorda egregiamente col paesaggio

vméšati (-am) | vmešávati (-am)

A) perf., imperf.

1. mescolare, frammischiare:
vmešati sladkor med moko mescolare zucchero e farina

2. pren. coinvolgere, immischiare:
ne bi te rad vmešal v zadevo non vorrei coinvolgerti nella faccenda

B) vméšati se (-am se) | vmešávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. immischiarsi, intromettersi:
vmešati se v prepir intromettersi nella lite

2. interferire, ingerire, intervenire:
gospodarsko, politično se vmešavati interferire economicamente, militarmente

vōglia f (pl. -glie)

1. volja:
di buona voglia rad
di mala voglia, contro voglia nerad
aver voglia di biti razpoložen za, želeti si

2. (močna) želja:
cavarsi, levarsi la voglia di ustreči želji po, da
morire dalla voglia di močno si želeti

3. evfemistično poželenje, (spolna) sla

4. (nenadna) muha

5. pog. (nenadna) želja (pri nosečnicah); ekst. pog. madež (na otrokovi koži)

voice¹ [vɔ́is] samostalnik
glas (politika & figurativno človeški)
ton, zvok; izraz
slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
fonetika zven
glasba petje (kot stroka)
zastarelo govorica; sloves

with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
in a loud (low) voice glasno (tiho)
active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
the still (ali small) voice glas vesti
the voice of God glas vesti, vest
in a prophetic voice s preroškim glasom
voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
use of one's voice uporaba pravice glasovanja
he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
to love the sound of one's voice rad se poslušati
to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
to study voice študirati petje

volēnte agg.
volente o nolente rad ali nerad

volere^*

A) v. tr. (pres. vōglio)

1. hoteti; želeti:
a volere che zato, da
neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
senza volere, non volendo nehote
qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

2. hoteti, zahtevati

3. absol. hoteti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
il destino ha voluto così usoda je tako hotela
la legge vuole così tako veleva zakon

5. (močno) želeti:
come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
volere piuttosto raje imeti

6. določiti, določati; odločiti, odločati:
volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

10. dopustiti, dopuščati

11. zahtevati, potrebovati:
un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
volerci, volercene biti potreben:
ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

12. jezik (reggere) vezati se s:
questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

13.
voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
volerne a qcn. biti na koga hud

14.
voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
volersi bene radi se imeti, ljubiti se

C) m volja:
a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja

voluptās -ātis, f (volup)

1. prijeten (telesni ali duševni) občutek, sla, slast, naslada, užitek, uživanje, zabava, zadovoljstvo, ugodje, radost, veselje, kratkočasje: Plin. idr., ubi voluptatem aegritudo vincat Pl., capiunt voluptates, capiunt rursum miserias Pl., alicuius voluptati obstare Ter. veselju, sreči, voluptatem magnam nuntias Ter., tempora voluptatis laborisque dispertiri C., omne id, quo gaudemus, voluptas est Ci., haec res non dolorem, sed voluptatem adfert Ci., voluptati esse alicui Ci. ep. delati komu veselje, navdajati koga z veseljem, biti komu v užitek, biti komu v slast, voluptate adfici Ci. ali voluptatem capere (ex re) Ci. veseliti se (česa, ob čem, nad čim), radovati se (česa, ob čem, nad čim), cepi voluptatem tantum virum fuisse in re publica Ci., voluptate capi Ci. rad se veseliti (razveseljevati, zabavati), fabulas cum voluptate legere Ci. v slast, z veseljem, z užitkom, in voluptate esse Ci. naslajati se, veseliti se, uživati veselje, res voluptate metiri Ci., cibi modus non voluptate finitus L., ignaviae voluptas S., voluptas summa H., voluptas oratoriae eloquentiae T., animus ad voluptates honestas natus T.; occ. telesno uživanje, telesno naslajanje, poltena, čutna naslada (nasladnost), čutnost, poltenost, sla, strast: voluptates corporis Ci., quis in voluptatibus inquinatior? Ci., languidae voluptates Ci. mlahave, slabeče strasti, affluentius voluptates undique haurire Ci. ali tanto cupidius insolitas voluptates haurire (okušati, uživati) T., voluptate liquescere fluereque mollitiā Ci., suas voluptates frenare L.

2. meton.
a) polteno razkošje, pohotna strast, pohotnost, pohota, poltenost, meseno poželenje, poželjivost, mesenost, čutnost, sladostrastje: suam voluptatem explere Ter.; poseb. uživanje poltene ljubezni, telesna združitev, spolni odnos, seks: Ap. idr., dum cum illa … voluptatem capit Pl. se telesno združi z … , efficere voluptatem Lamp.
b) voluptates zabave, veselice, igre (ki so se prirejale rimskemu ljudstvu): gubernacula rei publicae petis adhibendis voluptatibus Ci., ne minimo quidem temporis voluptates intermissae (sc. sunt) T. veselice se niso ustavile (prekinile), scientia voluptatum T., a voluptatibus Suet. ali tribunus voluptatum Cass. zabavnik, zabavljač, voditelj (prirejevalec) zabav = dvorjan, ki je moral skrbeti za zabave rimskih cesarjev.
c) (kot ljubkovalna beseda) slast, radost, užitek: mea voluptas Pl., care puer, mea sola et sera voluptas V.
d) moško seme: Hyg., Arn.
e) pooseb. Voluptās -ātis, f Slast, Strast, boginja slasti (strasti): Voluptatis et Lubentinae Veneris vocabula Ci.

Opomba: Gen. pl. nav. voluptatum; tudi voluptatium: Ci., L., Sen. ph., Tert.

vorāx -ācis, adv. vorāciter (vorāre) zlahka in rad požirajoč, goltajoč, požrešen, požrten, pogolten, nenasiten, starejše gladoven, goltav, golten, samogolten: Vulg., Lact. idr., venter O., quae Charybdis tam vorax? Ci., pontus Lucan., flamma Sil., ignis voracior O., culus voracior Cat., si hoc ipsum voraciter invaserat Macr.; pren.: usura Lucan., impensae Val. Max.

Vorliebe, die, posebna ljubezen (für do), priljubljenost (koga/česa), naklonjenost (komu/čemu); mit Vorliebe najrajši, zelo/posebno rad

vouloir*¹ [vulwar] verbe transitif hoteti, nameravati, želeti; zahtevati; ukazati; privoliti v

vouloir de quelqu'un marati koga
personne ne veut de lui comme camarade nihče ga ne mara za, kot tovariša
je ne veux pas de vos excuses ne maram, ne sprejmem vaših opravičil
je voudrais bien savoir rad bi vedel
en vouloir à quelqu'un jeziti se na koga
en vouloir à quelque chose hoteti se česa polastiti
il en veut à volre argent hoče se mu vašega denarja
à qui en voulez-vous? koga mislite s tem? komu velja to?
en vouloir à quelqu'un de quelque chose zameriti komu kaj
vouloir du bien à quelqu'un dobro želeti komu, biti naklonjen komu
je le veux bien nimam nič proti temu, naj bo
faites ce que vous voudrez napravite, kar hočete
que veut dire cela? kaj pomeni to?
je vous prie de vouloir bien (accepter) prosim vas, da blagovolite (sprejeti)
veux-tu (bien) te taire! boš tiho!
sans le vouloir nehote, pomotoma
(familier) en veux-tu; en voilà na pretek, kolikor (le) hočeš
s'en vouloir de očitati si, kesati se

voziti² (vózim) vozilo: fahren, lenken, (ein Fahrzeug) steuern; letalstvo pilotieren; ironično: kutschieren; (dol/ navzdol hinunterfahren, abfahren, gor/navzgor hinauffahren, mimo česa vorbeifahren an, na drugo stran hinüberfahren, nazaj zurückfahren, pod čim durchfahren unter, (eine Straße) unterqueren, skozi kaj durchfahren durch, v kaj einfahren in, drug za drugim [hintereinanderfahren] hintereinander fahren)
voziti avto Auto fahren
voziti kolo [radfahren] Rad fahren
čudno voziti gurken
voziti kočijo figurativno pav: ein Rad schlagen

vozi|ti se (vózim) fahren, naokoli: herumfahren, umherfahren
voziti se na črno schwarzfahren
voziti se na delo zur Arbeit fahren, v drug kraj: pendeln
voziti se z avtom Auto fahren
voziti se s kolesom [radfahren] Rad fahren
voziti se s čolnom Boot fahren
voziti se s skirojem rollern

vprášati vpraševáti to ask, to ask a question, to put a question, to question; to interrogate

vprášati, vpraševáti za to inquire about; to raise a question
vprašajte v hiši! inquire within!
vprášati, vpraševáti koga za kaj, o čem to ask someone for (after, about) something
vprášati, vpraševáti po kom, za koga to ask for someone, to inquire about someone
vprášati, vpraševáti koga za čas (koliko je ura) to ask someone the time
vprášati, vpraševáti za pot to ask one's way
vprášati, vpraševáti koga za svèt to ask someone's advice, to consult someone
on rad, veliko sprašuje (figurativno) he is inquisitive
vprašal me je za moje ime he asked me my name
morali bi vprášati, vpraševáti zdravnika you ought to consult a physician
neštetokrat koga vprášati, vpraševáti to ask someone times without number (ali pogovorno tons of times)
preveč me vprašuješ o tem (= tega ne vem) you want to know more than I can tell you, that is beyond my ken
vprašujem se, če je ta obisk potreben (primeren) I question the necessity of this visit
vprašujem se (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
često sem se vprašal, kaj bi se zgodilo, če... I have often wondered what would happen if...
zelo vprašujejo po tem artiklu this article is in great demand (ali in great request)
za to blago nikdo ne vprašuje this article is a drug on the market
po kavi zelo vprašujejo coffee is very much in demand