Franja

Sinn, der,

1. (-/e/s, -e) čut; (Sinnesorgan) čutilo; Sinne, pl , ([Bewußtsein] Bewusstsein) zavest, (geschlechtliches Empfinden/Verlangen) čuti, čutnost

2. (-/e/s, ohne Plural) (Gefühl für etwas, Sinngehalt) smisel (für za); (Bedeutung) pomen (übertragen prenesen); (Drehrichtung) Technik smer; sechster Sinn šesti čut, figurativ poseben občutek (für za) ; Sinn haben imeti smisel, biti smiseln; keinen Sinn haben ne biti smiseln; einen Sinn geben osmišljati, osmisliti; anderes Sinnes werden premisliti si; eines Sinnes sein biti istega mnenja (z), soglašati (z); jemandem steht der Sinn (nicht) nach etwas (komu) je/ni do (česa); etwas ergibt einen/keinen Sinn (kaj) ima smisel/nima nobenega smisla; seine fünf Sinne beisammen haben biti pri sebi/pri pravi pameti; seine fünf Sinne zusammenhalten biti zbran;
aus: nicht aus dem Sinn gehen/kommen ne iti iz misli; sich aus dem Sinn schlagen etwas izbiti si iz glave; aus dem Sinn verlieren pozabiti (na);
bei: bei Sinnen pri pravi (pameti);
durch: durch den Sinn gehen/schießen prešiniti (koga);
im: im Sinne des Paragraphen: v smislu; im strengsten Sinne v ozkem pomenu besede; im Sinn haben etwas imeti namen, imeti v mislih, načrtovati; nichts im Sinn haben mit ne imeti smisla za;
in: in den Sinn kommen priti na misel; in jemandes Sinn sein biti po (čigavem) okusu; in jemandes Sinne handeln ravnati, kot bi si bil (kdo) želel; es will mir nicht in den Sinn gehen ne morem razumeti;
ohne: ohne Sinn und Verstand brezglavo;
von: von Sinnen sein biti ob pamet; der langen Rede kurzer Sinn na kratko povedano

situation [sitɥasjɔ̃] féminin položaj, situacija; stanje; razmere; lega; mesto, služba

en situation (théâtre) v ospredju
situation atmosphérique, météorologique vremensko stanje
situation de la caisse stanje blagajne
situation économique, financière gospodarsko, finančno stanje
situation d'effectifs (militaire) številčno stanje
situation de fait dejansko stanje
situation de fortune premoženjsko stanje
situation internationale mednarodna situacija
situation juridique pravno stanje
situation du marché položaj na tržišču
situation politique politični položaj
situation de premier plan vodilni položaj
situation en vivres stanje preskrbe z živili
situation d'une maison exposée au midi proti jugu izpostavljena lega hiše
situation critique, délicate, désespérée, tendue kritičen, delikaten (kočljiv), obupen, napet položaj
améliorer sa situation matérielle izboljšati si materialni položaj
être dans une triste situation biti v žalostnem položaju
elle est dans une situation intéressante (familier) ona pričakuje otroka, je noseča
la situation empire položaj se slabša
perdre sa situation, chercher une situation izgubiti (svojo) službo, iskati službo
l'homme de la situation pravi človek na mestu
mise féminin au courant de la situation obvestilo o položaju

skat¹ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Rochen (ježasti Kleiner Rochen, novozelandski Neuseeländer Nasenrochen, pegasti Fleckenrochen, teksaški Texas-Rochen, zvezdasti Sternrochen)
električni skat Elektrischer Rochen (brazilski Kleiner, kalifornijski Kalifornischer; atlantski der Zitterrochen)
gobčasti skat der Kuhrochen
pravi skat der Echte Rochen
(raža) der Nagelrochen

skelét skeleton

on je pravi pravcati skelét he is a regular skeleton, he is nothing but skin and bones, he is a mere bag of bones
ogoliti do skeléta, spremeniti v skelét to skeletonize
postal je pravi skelét he was reduced to a skeleton

skeleton¹ [skélitən]

1. samostalnik
skelet, okostnjak; suhec, mršavec; lesnati del rastline; okostje, ogrodje (ladje, letala), rebra (dežnika)
figurativno skica, osnutek
figurativno družinska sramota, mučna tajnost
vojska & navtika kader

a skeleton at the feast figurativno nekdo (nekaj), ki družbi kvari veselje; prikazen (duh) preteklosti
skeleton crew najpotrebnejša posadka (moštvo)
a skeleton in the cupboard (closet) (in the family, in the house), family skeleton tajna žalost ali sramota v družini
skeleton regiment polk z mirnodobskim številom vojakov
she is a regular skeleton ona je pravi pravcati okostnjak
he was reduced to a skeleton postal je pravi skelet, sama kost in koža ga je

2. pridevnik
skeleten
ekonomija, pravno okviren

skeleton agreement okviren dogovor
skeleton law okviren zakon

slabič samostalnik
1. izraža negativen odnos (psihično šibka oseba) ▸ puhányČe je moški skrben in čustven, ga okolica hitro označi za slabiča. ▸ Ha egy férfi gondoskodó és érzelmes, a környezete rögvest puhánynak titulálja.
Sopomenke: mevža

2. (o fizični zmogljivosti) ▸ puhány
Glede telesne bolečine sem pravi slabič. ▸ Ami a testi fájdalmakat illeti, igazi puhány vagyok.

slate¹ [sléit]

1. samostalnik
(glinasti) skril(avec); (šolska) tablica iz skrila; ploščica iz skrila za kritje streh
ameriško, politika predvolilen seznam (kandidatov)

slate quarry skrilolom
slate roof skrilasta streha
a clean slate figurativno čista, neoporečna preteklost
to clean the slate zbrisati z gobo (tablico), figurativno razčistiti stvar, figurativno osvoboditi (znebiti, otresti) se obveznosti, odreči se tujim obveznostim do sebe
there is a slate loose in his roof, he has a slate loose sleng on ni čisto pri pravi pameti, manjka mu eno kolesce (v glavi)

2. pridevnik
škriljast, škriljaste barve

3. prehodni glagol
pokriti (streho) s ploščicami iz skrila; napisati na (skrilasto) tablico; odstraniti dlako (s kože)
ameriško, pogovorno predložiti koga za kandidata

slated roof skrilasta streha
to be slated for nomination biti predlagan (kandidiran) za imenovanje

slep|ec² moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija družina: die Schleiche
navadni slep die Blindschleiche
dvojezični slepec die Doppelzungenschleiche
kačji slepec die Schlangenschleiche
krokodilji slepec die Krokodilschleiche (oregonski Oregonische, južni Südliche, teksaški Texanische)
pravi slepec Eigentliche Schleiche
steklasti slepec die Glasschleiche

sly [slái] pridevnik (slyly prislov)
zvit, prebrisan, lokav, pretkan; potuhnjen; tajen, skriven; prikrito navihan, vražji, razposajen

on (by) the sly za hrbtom, od zad, skrivaj
he is a sly dog figurativno on je pravi lisjak

so¹

1. tako, so nicht ne tako; so groß usw.: tako velik itd.; so X (= so sagt/meint X) tako (pravi/meni) tudi X

2. so viel toliko; dreimal/zehnmal usw. so viel trikrat/desetkrat itd. več

3. so ein/eine/ein tak/takšen, taka/takšna, tako/takšno

4. kaj, nekaj, so etwas kaj takega; so ähnlich nekaj podobnega

5. (ungefähr) enkrat (so gegen Abend enkrat proti večeru, so gegen fünf Uhr enkrat do petih, malo pred peto); približno (so fünfhundert Besucher približno 500 obiskovalcev, so zwei Wochen približno dva tedna)

6. kolikor mogoče, čim, so ... wie möglich (so schnell/viel/wenig usw. wie möglich kolikor mogoče hitro/veliko/malo, čim hitreje, več, manj) ; so gut wie nichts usw.: takorekoč (nič)

7. so oder so tako ali drugače; tako in tako; so und so tako in tako; so eine Sache taka čudna zadeva

8. (ohnehin) kar tako, brez drugega

9. res (so ganz egal res čisto vseeno); So? Res?

sobrino moški spol nečak

sobrino carnal pravi nečak (bratov ali sestrin sin)
sobrino segundo nečak v drugem kolenu
sobrinos pl nečaki in nečakinje

soleō -ēre, solitus sum (menda s sab. l [nam. d]; sor. s sodālis)

1. imeti navado (običaj), biti (na)vajen; soleo z inf. se pogosto sloveni le z nedovršnim (ali iterativnim) glagolom, npr. soleo esse bivam, soleo sedere sedim, posedam, solent cremare sežigajo; včasih tudi z adv. navadno ali adj. rad, npr. soleo dormire navadno (rad) spim, soleo sedere navadno (rad) sedim; večinoma z inf., in sicer osebno: nil ego in occulto agere soleo Pl., ruri crebro esse soleo Ter., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., timidos odisse solemus Ci., matrem timidi flere non solere N., dicere solitus S., prandere soliti H., mixta tenax segeti crescere lappa solet O.; brezos.: quod dici solet Ter., optimo cuique accidere solitum est Ci., scribi solet Ci., solet eum paenitere Ci. ep., unde omnis Troia videri et Danaûm solitae naves V., ut solet fieri Cu. ali ut fieri solet Lact. kakor se navadno (z)godi, kot se rado zgodi, quaeri solitum est Gell.; brez inf. (ki ga lahko v mislih dostavimo), osebno: me dico ire, quo saturi solent (sc. ire) Pl., ita ego soleo Pl. ali sic soleo (sc. facere) Ter. tako sem (na)vajen, taka je moja navada; isti inf. (facere) moramo dostaviti tudi v zvezah ut soles, ut solitus es Ter., ut solet Ter., Ci., ut solent Pl., ut solebam Ci. kakor si (je, so, sem bil) (na)vajen oz. (na)vajeni, po svoji navadi, ut poëtae solent, ut praedones solent Ci. kot so vajeni (običajno) pesniki, kot so vajeni (običajno) razbojniki, po navadi pesnikov, po navadi razbojnikov, quod prava ambitio solet S., ut alias solent Cu.; brezos. (dostaviti je treba inf. fieri): ut solet Ci. idr. kakor se navadno (z)godi, kakor (kot) navadno (običajno), kakor (kot) ponavadi (po navadi), ut antea solebat Ci., ut mediis caloribus solet L., praeter quam in navali certamine solet L. proti običaju pomorske bitke, mimo običaja (v neskladju z običajem) pomorske bitke, v neskladju s pomorsko bitko, quod in tali re solet, ut in plerisque negotiis solet, ut in terrore solet S., itaque, quod plerumque in atroci negotio solet, senatus decrevit, darent operam consules, ne quid detrimenti res publica caperet S. Od tod
a) adj. pt. pr. solēns -entis po navadi (ponavadi): Pl.; solens sum = soleo: Pl.
b) adj. pt. pf. solitus 3 navajen, navaden, v navadi bivajoč, običajen, ustaljen: labor, locus O., artes O., Tib., torus Tib., chori Pr., solita id Fortuna vetabit V. kakor ima navado, po svoji navadi, solita ministeria Plin. iun., tempus (naspr. insolitum) Sen. rh., Germanico ne solitos quidem honores contigisse T., solitus alveus T. navadna, prava, solitae exercitationes Suet., solitus mos Sen. ph. šega in navada, ustaljena navada; poseb. pogosto solito more O. ali more solito Cu. po šegi in navadi; tako tudi solito matrum de more V. ali more de solito Arn.; z dat.: armamenta Liburnicis solita T., solito bonis (poštenjakov) more, solitus sibi, id est modicus apparatus Val. Max.; adv.
a) solitē ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Eccl.
b) solitō ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Isid.; subst. solitum -ī, n navada, običaj, šega: hostibus belloque gratiam habendam, quod solitum quicquam liberae civitatis fieret L. da se še kaj stori, kar je v svobodni državi običajno; z dat.: proinde tona eloquio, solitum tibi V. kakor si (na)vajen, po svoji navadi; v pl.: ad ventris solita secedens Aur. kakor da bi hotel iti na svojo potrebo; pogosto s praep.: praeter solitum V., H. ali praeter solita S. ap. Non. ali super solitum Sen. ph. ali ultra solitum T., Amm. proti navadi, čez običajno mero, nenavadno, neobičajno, ex solito Sen. ph., Vell., ponavadi, redno; pogosto v abl. comparationis: (sc. visus) sol rubere solito magis L. bolj kakor navadno = nenavadno, solito blandior, formosior, tardior, uberior, citius, velocius O. … kakor navadno (ponavadi, običajno, navadoma), plus solito L. ali solito plus O., solito serius L., maior (citatior, propior) solito L., solito audacior Cels., solito rariores Plin. iun., solito vehementior Fr., solito ocius Amm., plus debito solitoque facere Sen. ph. več, kot je treba in kot je običajno.

2. occ.
a) spolno občevati, telesno se družiti, seksati s kom: viris cum suis praedicant nos solere Pl., duo … solebant Mucillam Cat.
b) môči: servi a dominis semper manumitti solent Iust.

Opomba: Star. podaljšana obl. pr.: solinunt = solent Fest.; star. obl. iz pf. debla: solui (nam. solitus sum) Ca. ap. Varr., Enn. ap. Varr., soluerint (nam. soliti sint) Coelius Antipater ap. Non., soluerat (nam. solitus erat) S. ap. Prisc. — Kot pravi Macr., fut. ni bil v rabi.

solompenter [é] moški spol živalstvo, zoologija (pravi teju) der Solompenter

som [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Wels (črvasti/jeguljasti Aalwels, godrnjač Knurrender Dornwels)
bodičasti som der Stachelwels
električni som der Elektrische Wels
som nitar der Antennenwels
som pljučar der Sackkiemer
som ponvičar der Bratpfannenwels
pravi som Echter Wels
stekleni som der Glaswels
som ščitar der Panzerwels
trnati som der Dornwels

sòm (sôma) m zool. siluro; pl.
pravi somi siluridi (sing. -e) (Siluridae)
mačji som gattuccio (Scyliorhinus canicula)
pasji som canesca, galeo (Galeus canis)

something [sʌ́mɵiŋ]

1. samostalnik
nekaj; nekaj važnega; nekaj takega; (evfemizem) presnet, preklet

something else nekaj drugega
something old nekaj starega
something or other karkoli, to ali ono
a certain something nekaj določenega (gotovega)
not for something! za nič na svetu ne!
that something man! ta prekleti človek!
something must be done nekaj je treba storiti
I have something for you imam nekaj za vas
he is something of a... on je nekak (nekaj takega kot)
he is something of a poet on je nekak pesnik; on je malo pesnika
there is something in that nekaj je na tem
it is something to have nothing to pay to (pa) je nekaj (vredno), da ni treba nič plačati
he gave her a brooch or something dal ji je brošo ali nekaj takega (podobnega)
I hope to see something of you there upam, da vas bom tam videl od časa do časa
he thinks himself something ima se za pomembno osebo

2. prislov
nekaj, malce; precéj; izredno, važno

something like pogovorno nekaj kot
stooping something like his father nekoliko sključen kot njegov oče
that is something like burgundy pogovorno to je pa res (pravi) burgundec!
that is something like! tako je! tako je prav! odlično!

soror -ōris, f (iz indoev. *su̯esōr (refl. deblo *su̯e-); prim. skr. svásar- = sl. sestra = lit. sesuõ = got. swistar = stvnem. swester = nem. Schwester)

1. sestra: Enn. idr., Aeneas matri Eumenidum magnaeque sorori (Zemlji kot sestri Noči) ense ferit V.; v pl. sorores = Musae: Pr.; = Parcae: O., Cat., Mart.; = Danaides (50 Danajevih hčera): O., Pr., doctae sorores O., Tib. ali novem sorores O. = Musae, tristes sorores Tib. ali sorores tres H., O. (prim.: de tribus (sc. sororibus) una soror Pr.) ali triplices sorores O. = Parcae, crinitae angue sorores O. ali vipereae sorores O. ali sorores nocte genitae O. = Furiae; o živalih: sororem libentius etiam quam matrem equa comitatur Plin.

2. v širšem pomenu = soror patruelis bratranka, sestričn(ic)a: Ci. ep., o soror, o coniunx (Devkalion o Piri) O.

3. metaf.
a) kot ljubkovalna beseda sestr(ic)a = ljubljenka, ljubica, prijateljica, (so)družica, tovarišica (pri igrah): mearum vidistis si quam hic errantem forte sororem V., Acca soror V., sive sibi coniunx sive futura soror Tib., fratrem te vocat et soror vocatur Mart., quare non habeat quaeris, uxorem? habet sororem Mart., me vel sororem vel famulam voca (pravi Fajdra Hipolitu) Sen. tr.
b) sestra = sosužnja: Tert.
c) sestrinsko mesto: soror civitas Tert. (o Utiki).
d) (o podobnih ali povezanih stvareh) sestra oz. (v sl.) brat: soror dextrae (= levica) Pl., fessae succedit laeva sorori V. (Moret.), abiunctae paulo ante comae mea fata sorores lugebant Cat. bratje odstriženih las = ostali lasje, sopore caryotarum sorores Plin., iunctae nos sibi venimus sorores Mart., sorores veritatis Tert.; preg.: bonae mentis soror est paupertas Petr.

sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.Sodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.

2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.Za vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.

3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.

4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.

5. (o rastlini) ▸ szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen.

sôva zoologija owl

sôva sinici glavana pravi (figurativno) (a case of) the pot calling the kettle black, arhaično the crock calling the kettle smutty, the devil rebuking sin

spongia (z inačico spongea) -ae, f (tuj. σπογγιά)

1. morska goba, spužva: Varr. ap. Non., Suet., Dig. idr., meministis tum … e foro spongiis effingi sanguinem Ci., in pulmonibus autem inest raritas quaedam et adsimilis spongiis mollitudo Ci., ceu plenam spongiam aquai siquis forte manu premere ac siccare coëpit Lucr., spongiam exprimere, detergere spongiā sudorem in facie Cels., detergere spongiā labra (sc. bovis) Col., corpus (sc. alicuius) spongiā pertergere Val. Max., spongeā frigidā cerebrum humefacere Plin., spongearum genera diximus in natura aquatilium marinorum, spongearum tria genera accepimus Plin.; pren.: quibus (sc. procuratoribus) quidem volgo pro spongeis dicebatur uti, quod quasi et siccos madefaceret et exprimeret umentīs Suet.

2. occ.
a) na paličico pritrjena in na straniščih za uporabo (= za brisanje zadnjice) obešena goba: Sen. rh., Sen. ph., Mart.
b) (kot smrtna kazen) goba, s katero so obsojencem zamašili usta in jih tako zadušili: Sen. ph.

3. metaf. (o stvareh, podobnih gobi)
a) goba = gobast izrastek: in spongea cynorrhodi Plin.
b) goba = gobast (= mehek, mehak) oklep: spongia pectori tegumentum L., spongia retiariorum Tert.; dvoumno: respondit Aiacem suum in spongeam incubuisse Augustus ap. Suet. = da se je njegov „Ajak“ (tragedija) vrgel na gobo (enako kot pravi Ajak na meč) in = da je njegov Ajak zapadel gobi (= da je izbrisan); (prim. Macr. Sat. 2, 4, 2)
c) prepleteno beluševo koreničje, prepletene beluševe korenine: Col., Plin.
d) neki na travnikih rastoči mah, menda = conferva vodni (o)krak, vodna nit: nec non et carnosa aliqua appellabimus, ut spongeas in umore pratorum enascentes Plin.
e) plovec, votlìč: ideoque tunc quae spongia sive pumex Pompeianus vocatur Vitr., id autem genus spongiae, quod inde eximitur, non in omnibus locis nascitur nisi circum Aetnam et collibus Mysiae Vitr.
f) spongiae „gob(ic)e“ = raztopljeni porozni in lomljivi železni koščki: mirumque, cum excoquatur vena, aquae modo liquari ferrum, postea in spongeas frangi Plin.
g) gobast kruh: Isid. — Vulg. soobl. sfongia ali sfungia -ae, f: Isid. — Kot nom. propr. Spongia -ae, m Spóngija, rimski priimek: Ci. ep.