Franja

booted [bú:tid] pridevnik
obut

booted and spurred na pot pripravljen

botter [bɔte] verbe transitif obuti škornje (à quelqu'un komu); familier brcniti; verbe intransitif prijati, ugajati

se botter obuti se, nositi škornje; odpravljati se na pot
botter le derrière, les fesses à quelqu'un koga v zadnjico brcniti
ça me botte to mi ugaja, to mi je prav

bóžji God's; of (from, like, belonging to) God; divine; godly; godlike

bóžji blagoslov God's blessing
bóžji dar God's gift, gift of God
bóžja hiša church, chapel
bóžje češčenje worship of God
bóžji grob the Holy Sepulchre, (po cerkvah) Holy Week commemorative altar
bóžja pot pilgrimage
bóžja sodba zgodovina ordeal
bóžja milost divine grace
po milosti bóžji by the grace of God
človek bóžji! man alive!
mati bóžja religija Mother of God, Blessed Virgin
služba bóžja divine service (ali worship); public worship, devotion
strah bóžji fear of God
šiba bóžja (figurativno, Atila) Attila, the Scourge of God
biti pri službi bóžji to attend divine service

bôžji de Dieu, divin

božja pot pélerinage moški spol
iti na božjo pot aller (ali se rendre) en pélerinage
ves božji dan toute la sainte journée
služba božja service moški spol (ali office moški spol) divin

bôžji (-a -e) adj.

1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro

2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile

branj|e srednji spol (-a …) das Lesen, nekomu drugemu: das Vorlesen; (čtivo) der Lesestoff, die Lektüre; predloga zakona v parlamentu: die Lesung; religija die Lesung (tipološko typologische)
javno branje die Verlesung
branje misli das Gedankenlesen
branje za pred spanjem die Bettlektüre
branje za na pot die Reiselektüre
branje za pokušino die Leseprobe
branje iz roke die Handlesekunst
nezmožnost branja die Leseunfähigkeit
svetilka za branje die Leselampe
hitrost branja die Lesegeschwindigkeit
potreba po branju der Lesehunger
pouk branja der Leseunterricht
vreden branja lesenswert
sadovi branja Lesefrüchte ( množina )

brášno

brášno za na pot food for a journey

breme [ê] srednji spol (breména …) die Last, ki se ga nosi: die Traglast; (peza, obremenitev) die Bürde; zgodovina der Dienst; knjigovodsko: das Soll
knjiženje v breme die Lastschrift
znesek v breme der Sollbetrag
v breme zu Lasten von …
prenos bremen der Lastenübergang
figurativno biti v breme zur Last fallen
znebiti se bremena: znebil se je … eine Last fiel von ihm
|
tehnika ročica bremena der Lastarm
pot bremena der Lastweg
|
breme obresti Zinsenlast
breme skrbi Sorgenlast
pravo dokazno breme Beweislast
podedovano breme Altlast
prevzeto breme Nachfolgelast
realno breme Reallast
socialna bremena Soziallasten množina
|
časti prinašajo bremena Würde bringt Bürde
moje breme je lahko biblično: meine Last ist leicht

Bresche, die, eine Bresche schlagen utreti pot; in die Bresche springen priskočiti na pomoč

brez prep.

1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
biti brez dela essere senza lavoro
izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
pog. čaj brez tè liscio
brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
pren. brez števila ljudi moltissima gente
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno

3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio

4. (za izvzemanje) senza:
bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti

5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
brez cvetnih listov apetalo
brez dlak glabro
gost. brez (dodatkov) liscio
brez državljanstva apolide
pren. brez osebnosti amorfo, anodino
brez osnove inconsistente
brez para scompagnato, spaiato
brez perja implume
brez pomoči inerme
brez prebite pare squattrinato
brez predsodkov disinibito, spregiudicato
brez premoženja nullatenente
brez primere incomparabile, ineguagliabile
brez repa in glave scombinato; a casaccio
knjiž. brez šiva inconsutile
brez teka inappetente
brez volje passivo
brez vonja inodoro
brez glasu afono
brez glave acefalo
brez kofeina decaffeinato
avt. brez koles sgommato
gastr. brez kosti disossato
brez krvi esangue
med. brez vročine sfebbrato, apiretico
brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
brez krivde incolpabilmente
brez mere immoderatamente
brez odlašanja prontamente
brez razlike indifferentemente, indistintamente
brez skrbi, strahu tranquillamente
brez sramu svergognatamente
brez vednosti all'insaputa
brez volje passivamente
brez vodstva allo sbando
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia

bridle [bráidl] samostalnik
uzda
mornarica sidrna veriga
figurativno zavora, zadržek

bridle hand leva roka
to bite on the bridle s težavami se boriti
bridle path jezdna pot
to put a bridle on uzdati, brzdati, zadrževati
to give a horse the bridle, to lay bridle on his neck popustiti konju vajeti, dati polno svobodo

brísati límpiar ; (osušiti) enjugar

brisati prah limpiar (ali quitar) el polvo
brisati si pot s čela enjugar (ali secar ali limpiar) el sudor de la frente

brodolom samostalnik
1. (potop ladje) ▸ hajótörésNa ladji doživi brodolom ter kot edini preživeli pristane na samotnem tropskem otoku. ▸ Hajója hajótörést szenved, és ő egyedüli túlélőként partra vetődik egy lakatlan trópusi szigeten

2. (o neuspešni aktivnosti) ▸ hajótörés, csőd, hatalmas vereségPozneje se je poročil, a zakon je doživel brodolom. ▸ Később megnősült, de a házassága hajótörést szenvedett.
Poklicna pot, ki jo je izbral, se je izjalovila, njegovo osebno življenje se je končalo s čustvenim brodolomom. ▸ Az általa választott pálya semmivé foszlott, a magánélete érzelmi csődbe jutott.
Pravi brodolom so v Saporu doživeli slovenski skakalci. ▸ A szlovén síugrók hatalmas vereséget szenvedtek Szapporóban.

Bündel, das, (-s, -) sveženj, Physik, Mathematik snop, von Muskeln, Nerven: povesmo, snopič; sein Bündel schnüren zvezati culico, odpraviti se na pot

cada vsak, -a -o

cada uno, cada cual vsak(do)
cada día vsak dan
cada día más, cada vez más vsak dan več; čim dlje, tem več
cada vez peor vsak dan slabše
cada (vez) que vsaki pot, kadar
cada (y) cuando que brž ko, čim; vsaki pot, kadar
¡me das cada sorpresa! lepa presenečenja mi pripravljaš!

cahotant, e [-tɑ̃, t], cahoteux, euse [-tö, z] adjectif grbast, neraven

chemin masculin cahotant neravna pot

calca f gneča:
farsi largo nella calca utreti si pot v gneči
fare calca gnesti se

calle ženski spol ulica, cesta, aleja, drevored; izhod, izgovor, pretveza

calle de árboles drevored
calle hita od hiše do hiše
abrir calle, hacer calle prostor napraviti, pot utreti
alborotar la calle delati mnogo hrupa
coger la calle oditi, proč iti
doblar la calle zaviti okoli vogala
echar algo a (en) la calle v javnost prinesti nekaj, obesiti na veliki zvon, raztrobiti
echar (plantar, poner, dejar) a uno en la calle koga pred vrata postaviti, ven vreči; odpustiti iz službe; grobo zavrniti
echarse a la calle stopiti v javnost; upreti se
llevar(se) a uno de calle obvladati, premagati koga; prepričati koga
pasear (rondar) la calle a una mujer dvoriti ženski
quedar(se) en la calle ostati (biti) na cesti
sacar (echar) a la calle med ljudi prinesti, javno objaviti
tomar la calle k sili poseči
movimiento de las calles cestni promet
azotar calles potepati se po ulicah, potikati se po cestah
coger las calles zapreti ulice
ir desempedrando las calles drveti skozi ulice (po cestah)

Calvaria

(Monte Calvaria) Kalvarija, Golgota
calvario m križev pot, trpljenje

Camarīna (Camerīna) -ae, acc. -an (O.), f (Καμαρίνα) Kamarina, Kamerina, mesto na jugozahodu Sicilije: O., Plin. V bližini mesta je bilo močvirje z istim imenom, ki so ga Kamarinci, ne da bi se menili za opozorilo delfskega preročišča, izsušili in oblegajočim sovražnikom omogočili pot v mesto: Sil., Cl., fatis numquam concessa moveri adparet Camarina V.