Franja

promettre* [prɔmɛtrə] verbe transitif obljubiti, obetati; figuré napoved(ov)ati, dati sklepati (quelque chose na kaj); zagotavljati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); verbe intransitif zbuditi upanja; dobro napredovati (tudi ironično)

se promettre pričakovati, nadejati se (česa), upati (quelque chose na kaj), računati (quelque chose s čim); trdno skleniti; zaročiti se; obljubiti si (kaj) drug drugemu
enfant masculin qui promet otrok, ki mnogo obeta
il m'a promis de venir me voir obljubil mi je, da me bo obiskal
promettre la lune (familier) obljubljati nemogoče stvari
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove
promettre le secret obljubiti komu molčečnost glede skrivnosti
il gèle déjà au mois d'octobre! ça promet pour cet hiver! zmrzuje že v oktobru! lepi obeti za letošnjo zimo!
se promettre du plaisir obetati si zabavo

pŕvi le premier

Franc 1. François I^er (Premier)
prvi v mesecu le premier (jour) du mois
1. maj le Premier Mai
prvi trije meseci les trois premiers mois
prvi odtis (v tiskarni) la première épreuve
prva pomoč premiers soins, premier secours
prvi prišlec le premier venu
otrok iz prvega zakona enfant moški spol du premier lit
iz prve roke de première main
v prvi vrsti (predvsem) en premier lieu, avant tout, tout d'abord, premièrement
prvi vstane il est le premier levé

psychologie [psikɔlɔži] féminin dušeslovje, psihologija

psychologie de l'enfant, des foules, des peuples psihologija otrok, množic, ljudstev
psychologie expérimentale, individuelle, sociale eksperimentalna, individualna, socialna psihologija

pūbēs² -is, f (verjetno iz indoev. kor. *pōu- (*pēu-), pəū- nabrekniti, oteči; prim. skr. pṓtaḥ, pṓtakaḥ, mladenič, putrakáḥ mladič, putrás sin, otrok, gr. παῖς, παΐς [iz *πάFις] otrok, πῶλος žrebe, lat. puer [stlat. pover], pullus, pūsus, pūpus, pūpa, pūpilla, pūmilus, pūtus, praepūtium, sl. ptica, ptiček), lit. putýtis mladič, mlad ptič, majhna žival, teliček, paũtas jajce, modo, got. fula = stvnem. folo = nem. Füllen, Fohlen žrebe, žrebiček)

1. prva brada, mlečna brada, tudi sramne dlake, sramna kosmatina (oboje znamenje spolne zrelosti in godnosti): Plin., Cels.; od tod

2. meton.
a) dimlje, sram, podpopje: O., Plin., Ap., Amm. idr., virgo pube tenus V.
b) odrasli (dorasli) ljudje, dorasla mladina, mlado moštvo, mladež: Romana L., T., Sil., ingenua T., captiva H., robora pubis laeta V., ei senatus omnem Italiae pubem commiserat Ci.; (pesn.) metaf. o bikih: indomita V.
c) možje, ljudje, ljudstvo: H., Cat., Tib., pube praesenti Pl., Dardana V. = Trojanci, agrestis V. kmečko (kmetsko) ljudstvo. — Soobl. pūbis -is, f: Prud.

Pūblius -iī, m, skrajšano P. (iz poplus = populus, Publius = narodu posvečen otrok) Públij, rimsko ime.

pūpillāris -e (pūpillus) siroten, sirotin(ski), varovanski, varovančev, nedoraslemu namenjen: pecuniae L. denar varovancev, otročji denar, „dečinski penezi“, actiones Q., aetas Suet. doba nedoraslosti, nedoraslost, testamentum pupillare ali tabulae pupillares Icti. oporoka, narejena za nedoraslega, očetovski oblasti oporočnika podvrženega otroka v primeru, ko bi ta otrok umrl nedorasel, substitutio pupillaris Icti. postavitev dediča za primer, ko bi varovanec umrl nedorasel; tako tudi adv. pūpillāriter substituere aliquem Icti. postaviti koga za dediča v primeru, ko bi sin ali kak drug dedič umrl v času svoje nedoraslosti.

pupille [püpil]

1. masculin, féminin mladoletna sirota, varovanec, -nka

2. féminin zenica

pupille de l'État otrok pod državnim varuštvom
pupille de la nation vojna sirota, ki uživa državno podporo

Pyrgō -ūs, f Pírgo (gen. Pirgo ali Pirge), dojilja Priamovih otrok: hic una e multis, quae maxima natu, Pyrgo, tot Priami natorum regia nutrix V.

querēl(l)a -ae, f (querī)

1. toženje, tožba, javk(anje), tarnanje, pritožba, žaloba, bolest: quanta esset hominum vel admiratio vel querella Ci., maestis implere iuga querellis O.; occ. otožno petje pri uspavanju otrok: longā somnum sudere querelā Stat.
b) otožni (tožeči) glas živali (piščali), gruljenje ptičev: mugire boves atque omne querellis impleri nemus V., veterem in limo ranae cecinere querellam V., improba Cecropias offendit pica querellas Mart., tollunt lugubri voce querelam (o labodih) Lucr., plenum querellā guttur (namreč golobje) Plin., dulces querellas, tibia quas fundit Lucr.

2. tožba = pritožba: O., V., H. idr., epistula plena querellarum Ci., inauditae cum Deiotaro querellae tuae Ci. tvoje pritožbe o Dejotaru, iniuriae querellam ad quem detulistis? Ci., querellas apud aliquem habere de aliquo Ci. pritožiti se pri kom, pritožiti (pritoževati) se nad kom, iustam querellam habere, quod … L. po pravici se pritožiti (pritoževati), da … , his de (zaradi, glede, zastran) tot tantisque in socios … iniuriis consulum querella esse debuit Ci.; falsa est querella z ACI: Q.; z objektnim gen.: querella temporum (zaradi, glede, zastran, vsled, nad) Ci. ep.; poseb. sodna tožba: Val. Max., Icti., ut iudex querellam inspiceret Petr.

3. meton. telesna nadloga, slabo počutje, težava, ki je vzrok za tožbo: sine querellā corpusculi tui Traianus ap. Plin. iun., pulmonis ac viscerum querellae Sen. ph., stomachi Plin. Val.

qui¹ [ki] pronom ki, kateri, -a, -o; kdor; kar

l'enfant cherche quelqu'un avec qui jouer otrok išče nekoga, ki bi se z njim igral
c'est vous qui l'avez dit vi ste to rekli
le fasse qui voudra naj to napravi, kdor hoče
voilà qui me plaît to mi je všeč
sauve qui peut reši se, kdor se more
et qui mieux (pis) est ... in kar je (še) bolje (hujše) ...
à qui mieux mieux kot za stavo
qui plus est (kar je) še več, kar pomeni še več
ce qui kar
je ferai ce qui me plaira storil bom, kar mi bo všeč
qui que ce soit, qui que ce fût kdorkoli
demandez-le à qui que ce soit vprašajte to kogarkoli
qui que kdorkoli
qui que tu sois kdorkoli si
celui qui kdor

quiver¹ [kwívə] samostalnik
tul za puščice

figurativno to have an arrow (ali shaft) left in one's quiver imeti železno rezervo
quiver full of children velika družina, kup otrok

rabougri, e [-bugri] adjectif zakrnel, zaostal v rasti, kržljav

enfant masculin rabougri slaboten, nebogljen, pohabljen, rahitičen otrok

rȁd rȁda rȁdo, komp. ràdijī -ā -ē rad, željan: ja nisam rad da koga uvrijedim ne želim koga užaliti; ja sam rada to učiniti to bi rada naredila; dijete je rado vidjeti svoju majku otrok rad vidi svojo mater; biti rad dobru biti željan dobrega; biti rad ljepoti želeti si lepote; biti rad kavzi želeti si prepir, gl. tudi radije in rado

rageur, euse [ražœr, öz] adjectif togoten, besen, peneč se od jeze, jezen, zlovoljen

enfant masculin rageur togoten otrok

ramassage [ramasaž] masculin pobiranje, zbiranje

ramassage du foin grabljenje sena
ramassage des fruits, du bois mort pobiranje sadja, suhljadi
ramassage du lait dans les fermes zbiranje mleka po kmetijah
ramassage scolaire pobiranje otrok v oddaljenih krajih, zaselkih za prevoz v šolo

razmehkúžiti to pamper, to render effeminate; to mollycoddle

razmehkúžiti otroka to coddle (ali to spoil) a child
razmehkúžiti se to grow effeminate
razmehkúžen pampered, mollycoddled, effeminate, (otrok) coddled, spoiled

razpoložen [ê] (-a, -o)

1. v razpoloženju: gestimmt (slavnostno/sentimentalno festlich/sentimental, za proslavljanje zum Feiern), in der Stimmung (za für)

2. dobre/slabe ipd. volje: gelaunt (veselo froh, bolje besser, dobro/slabo gut/schlecht); (dobro razpoložen) [gutgelaunt] gut gelaunt
slabo razpoložen [schlechtgelaunt] schlecht gelaunt
biti dobro razpoložen gute Laune haben, bei Laune sein

3. čuteč: gesinnt, eingestellt
biti prijateljsko/sovražno … razpoložen do (jemandem/einer Sache) freundlich/ feindlich gesinnt sein, freundlich/feindlich eingestellt sein zu
-freundlich/-feindlich sein (do tujcev ausländerfreundlich/ausländerfeindlich, do otrok kinderfreundlich/kinderfeindlich …)
razpoložen za kupovanje kauflustig

4. (okajen) weinselig

razvájen spoiled; pampered, coddled

razvájen otrok a spoiled child; (izbirčen) dainty, fastidious

razvajenč|ek moški spol (-ka …) das Hätschelkind, das Muttersöhnchen; (najmlajši otrok) das Nesthäckchen

razžalostíti (-ím)

A) perf. rattristare, affliggere, addolorare, amareggiare

B) razžalostíti se (-ím se) perf. refl. rattristarsi, affliggersi; amareggiarsi:
razžalostiti se nad otroki, zaradi otrok affliggersi per i figli