Franja

plague¹ [pléig] samostalnik
medicina kuga
figurativno muka, nadloga, udarec, kazen
pogovorno pokora, nadloga (človek)

plague on it! naj gre k vragu!
plague boil kužna bula

planta¹ -ae, f (iz nekega indoev. kor. *plāt- (*plăt-), *plēt(h)- (*plĕt(h)-), plōt širok, raven, plosk, ploščat; prim. skr. práthati razprostira, razširja, práthatē razširja se, razprostira (razteza) se, gr. πλατύς plosk, ploščat, širok, πλάτος širokost, lat. plautus (Plautus, Plotus) ploskonog, lit. platùs širok, sl. pleče, pleča, stvnem. flado darilni kolač, nem. Fladen palačinka, pita) (živi) podplat, stopalo (z gen. pedis in brez njega): Cat., C., Plin., Sen. ph., Sil., Lucan., Stat., mea uxorcula … institit plantam quasi luca bos Pl., plantas convestiti honestas Luc., hunc (sc. Eridanum) Orionis sub laeva cernere planta serpentem poteris Ci. poet., ut … pedum primis infans vestigia plantis institerat V., glacies secat teneras plantas V., inde puellaris nacta est vestigia plantae O., celeri planta lustrate vagi Sen. tr., planta palmae, digiti digitis … respondent Cels., huc facili gressu teneras advertite plantas Col., intentā plantā Val. Fl. z urnim korakom, urnih korakov, cunctatis extremo in limine plantis Val. Fl., prima stringit vestigia planta praegressae calcis Sil., mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. največjo srečo uživati; preg.: (sutorem) supra plantam (= crepidam) ascendere vetuit Val. Max. čevljarju je prepovedal iti preko kopita = čevljarju je ukazal ostati pri kopitu (prim. „Le čevlje sodi naj kopitar!“ Prešeren), supra plantam, ut dicitur, evagatus Amm. ni ostal pri kopitu.

platea² -ae, f (tuj.; iz neke neizpričane besede, sor. z gr. πλατύς plosk, širok, morda iz *πλαταλέα [iz *πλάταλος]; ta ptica naj bi se platea oz. platalea imenovala po širokem kljunu ali po plavalni kožici na nogah; prim. platalea) = platalea domnevno pelikan: Plin.

plaudō (plōdō) -ere, plausī (plōsī), plausum (plōsum)

I. trans. s ploskom udariti (udarjati), pleskniti (plesketati), ploskniti (ploskati), biti s čim kaj, kam, ob (na) kaj, po čem: pectora (sc. equorum) manu O., circumstant properi aurigae manibusque lacessunt pectora plausa cavis V., cervicem V. (po)trep(lj)ati, pedibus choreas V. topotaje rajati, plausis alis O. plesketaje (frfotaje) s perutmi (krili). —

II. intr.

1. s ploskom (ploskajoče, tleskajoče) udariti (udarjati), ploskniti (ploskati), pleskniti (plesk(et)áti), tleskniti (tleskati): sumptis quin candida pennis ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. klopoče, garrula limoso prospexit ab elice perdix et plausit pennis O. je zaplesketala (plesknila), je udarila s krili, je zaprhutala, et alis plaudentem nigra figit sub nube columbam V., aversae inter se manus collisae non plaudunt Sen. ph., non Lybico molles plauduntur pectine telae Ps.-V. (Ciris).

2. occ. z rokami ploskati v pohvalo, aplavdirati, prirediti (prirejati) ovacije (v gledališču itd.): clare plaudere, clare plaudere manibus Pl., his in theatro plaudebatur Ci., manus in plaudendo consumere Ci., huic ita plausum est, uti Pompeio plaudi solebat Ci., qui Curioni stantes plauserant Ci., a stantibus plausum esse Suet., plaudere manu, percutere pede Ambr.; komediografi so svoje igre zaključevali s pozivom poslušalcem, naj ploskajo („plaudite!“), od tod: usque ad „plaudite“ venire Ci. do konca igre, donec cantor „vos plaudite“ dicat H.

3. metaf. (po)hvaliti, hvalo da(ja)ti (peti): te curaturum fumo ut combureretur plaudente totā provinciā Ci., versibus alicuius O., ineptiis meis T. (Dial.), ingeniis non ille favet plauditque sepultis H., diis hominibusque plaudentibus Ci., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi (znamenje samovšečnosti) H., nec ipse tibi plaudis Plin. iun., Apollodoro plaudit imbrifer Nilus Mart.

4. (kot znamenje neodobravanja, nezadovoljstva) s ploskanjem ali cepetanjem (topotanjem, butanjem z nogo ob tla) ne odobravati, izražati nezadovoljstvo: in aliquem Min.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plaudebit: Vulg.

plènt (plénta) m star. (hudič, vrag) diavolo:
plent naj ga pobere e vada al diavolo

pobrati¹ (pobêrem) pobirati

1. s tal ipd.: aufnehmen, aufheben, auflesen, aufklauben; kaj raztresenega: aufsammeln, einsammeln; hrošče, gosenice z rastline: absammeln, ablesen; zanke pri pletenju: aufnehmen; ptič, kura zrnje: picken, aufpicken

2. denar: kassieren, človek zase: einstreichen; davke, prispevke: eintreiben, erheben; na silo: mit Gewalt wegnehmen

3. pridelek: ernten, abernten

4. maščobo, olje s površine tekočine: abschöpfen, smetano: absahnen (tudi figurativno); dobiček: einheimsen
pobrati (velik) dobiček Reibach machen

5. koga, kaj holen gehen; avtostoparja: mitnehmen; figurativno kaj/koga slabega: aufgabeln, z ulice: von der Straße auflesen
|
pobrati jajca iz gnezda ein Nest ausnehmen
pobrati šila in kopita sich auf die Socken machen, seine Siebensachen packen, das Weite suchen
hudič ga/te naj pobere! der Teufel soll ihn/dich holen!, hol's der Geier!

pocitrati:
naj te vrag pocitra zum Kuckuck mit dir

pocítrati

naj me vrag pocitra, če bom zopet začel! I'll be hanged if I'm going to start again!

pocítrati (-am) perf.

1. prendere, portare via:
pog. naj me vrag pocitra, če ni res mi porti il diavolo se non è vero

2.
pocitrati jo andarsene, battersela, svignarsela

počéti faire, foutre ; (začeti) commencer, entreprendre; s'occuper de quelque chose, agir

tukaj nimam kaj početi je n'ai rien à faire ici
ne vedeti, kaj početi s čim n'avoir que faire de quelque chose
kaj naj počnem? que (dois-je) faire?, que voulez-vous que je fasse?
ne ve, kaj bi počel od veselja il est transporté de joie

pòčinuti -nēm
1. odpočiti se: počinuti od napornoga rada
2. ekspr. preminiti, umreti: počinuti vječnim snom; gdje je zrno klicu zametnulo, onde neka i plodom očine tam naj obrodi sad; tu da ti se duša počine tu se ti naj duša spočije

počívati to rest, to take one's rest; to repose; (o tovarni) to be idle, to be at a standstill; (spati) to sleep, to be dormant; (biti neobdelan, zemlja) to lie fallow; (biti pokopan) to lie

tukaj počiva (počivajo) here lies (lie)
tukaj počiva v miru... here rests in peace...
naj v miru počiva! may he rest in peace!
počívati na stolu to take the weight off one's feet, pogovorno to have a sit-down

počívati descansar; reposar ; (delo, promet) estar paralizado

naj v miru počiva! ¡descanse en paz!
tukaj počiva (napis na nagrobniku) aquí yace

počutiti se kot kralj frazem
(zelo dobro se počutiti) ▸ császárnak érzi magát
Gostince je vselej spremljalo načelo, naj se gost počuti kot kralj. ▸ A vendéglátósokat mindig is az az elv vezérelte, hogy a vendég érezze magát császárnak.

poena -ae, f (izpos. ποινή)

1. pravzaprav krvnina = spravnina, odkupnina, (denarna) odškodnina za ubitega človeka ali hudo poškodbo, zadoščenje, zadostitev, povračilo, nadomestilo, globa, starejše kaznína, zadovóljščina, od tod kazen, kaznovanje, maščevanje, starejše osvéta (naspr. praemium, pretium, impunitas). Prvotni pomen krvnina razberemo v besedni zvezi poenam constituere C. in v zvezah
a) poenas pendĕre (alicuius rei zaradi česa, za kaj) ali expendĕre, dependĕre Ci. (pre)trpeti kazen, plačati kazen, utrpeti kazen, pokoriti se.
b) poenas dare, luere, solvere, persolvere Ci. idr. ali reddere S. pokoriti se, kaznovati se, kaznovan biti.
c) poenas petere S. ali expetere Ci., L. idr. ali repetere Ci. maščevati se nad kom, kaznovati koga; rekla pod a) namigujejo na tehtanje, pod b) na plačevanje, pod c) na zahtevo po odškodnini (kazni, globi); prim.: poenas domestici sanguinis expetere Ci. zahtevati zadoščenje za prelito rodbinsko (družinsko) kri, maščevati prelito rodbinsko (družinsko) kri, poenas sui doloris ab aliquo petere Ci. zahtevati od koga zadoščenje za svojo bol(ečino), maščevati se komu zaradi svoje boli (bolečine), poenas parentum a filiis repetere Ci. otroke kaznovati zaradi (ubitih) staršev, maščevati se otrokom zaradi umora staršev. Ker je vsaka kazen nekako breme, od tod besedne zveze z glagoli, ki izražajo nošenje, prenašanje, npr. poenam ferre, sufferre Ci. (pre)trpeti, utrpe(va)ti, poenam subire, suscipere, sufferre Ci. podvreči se kazni, presta(ja)ti kazen, poenam imponere Ci., naspr. tollere, levare Ci. Druga rekla: poenam exigere de aliquo Suet. ali poenas exigere alicui O. terjati koga za kazen (zadoščenje) = kaznovati koga, poenas hominis persequi Ci. maščevati koga (tako tudi poenas patrias (= patris) persequi Ci.), poenam capere in hostem Cu. kaznovati sovražnika, poenas capere de aliquo L. = poenas sumere V. kaznovati koga, poenam sumere pro re Ci. maščevati se za kaj (zaradi česa), poenas capere pro aliquo S. maščevati koga, poenas verborum capere O. maščevati se zaradi besed, accipere poenas Lucan. maščevati se komu, kaznovati koga, poenam habere L. (svojo) kazen imeti (trpeti), kaznovan biti; toda poenas habeo ab aliquo L. maščeval sem se komu, teneri poenā Ci. kazni zapasti, biti kaznovan = poenis obligari Ci., extra poenam esse L. ostati prost kazni, biti (ostati) nekaznovan; poena est (z inf.) kaznivo je, zločin je: nec fuerat nudas poena videre deas Pr.; s subjektnim gen.: rei publicae poena, legum, iudiciorum poenae Ci.; z epeksegetičnim gen.: capitis C. = vitae Ci. = mortis Ci., Suet. smrtna kazen, oculorum Ci. za oči, ki naj bi zadela oči; pesn.: votorum V. poplačilo (= izpolnitev) obljub.

2. kazen, kaznovanje: ire in poenas O. kaznovati, perditissimorum hominum poenā res publica conservata est Ci., paucorum poenā vos salvi esse potestis Ci., p. parricidii, scelerum, flagitii Ci.

3. pooseb. Poena -ae, f Pójna = boginja Maščevalka, Kaznovalka: Stat., Val. Fl., o Poena! o Furia sociorum Ci.; v pl.: Lucan., Val. Fl., a liberûm Poenis actum esse praecipitem Ci.

4. metaf. težavnost, nadležnost, težava, nadloga, nadlega, muka, trpljenje, trpinčenje, neprijetnost, nenehno gnjavljenje: captivitatis Iust., gustatum (sc. acetum) discutit eam poenam Plin., frugalitatem exigit philosophia, non poenam Sen. ph., poena crudescit Aus.; pl.: in tantis vitae poenis Plin., balaenae pariendi poenis invalidae Plin., post longam poenarum patientiam Iust.

pojasniti glagol
1. (razložiti) ▸ megmagyaráz, kifejt, elmagyarázNepridiprav bo moral svoje dejanje pojasniti na sodišču. ▸ A gazfickónak majd a bíróságon kell magyarázatot adnia tettére. Pojasni, v čem je razlika med individualnim in kolektivnim zgodovinskim spominom. ▸ Magyarázd el, mi a különbség az egyéni és a kollektív történelmi emlékezet között!
Grki še vedno niso pojasnili, kam nameravajo namestiti obiskovalce olimpijskih iger 2004. ▸ A görögök még mindig nem tisztázták, hogy hol tervezik elhelyezni a 2004-es olimpiai játékok látogatóit.

2. (razrešiti; razjasniti) ▸ tisztáz, fényt derít, magyarázatot adPoteka ogled kraja dogodka, ki bo pojasnil okoliščine nesreče. ▸ A baleset körülményeinek tisztázására helyszíni szemlét tartanak.Preiskava, ki bo morda pojasnila vzrok tragedije, je v teku. ▸ Jelenleg is folyik a nyomozás, amely fényt deríthet a tragédia okára.Policija je našla 26 pogrešanih oseb in pojasnila šest umorov. ▸ A rendőrség 26 eltűnt személyt talált meg és hat gyilkosságot derített fel.

3. (svetovati) ▸ magyaráz, tanácsol
Hkrati mi je pojasnil, naj ne skrbim, saj bodo zadnjo knjigo kljub vsemu izdali, kot je bilo dogovorjeno. ▸ Egyúttal elmagyarázta, hogy ne aggódjak, az utolsó könyvet mindezek ellenére kiadják a megbeszéltek szerint.
Pojasnil ji je, naj neha kritizirati in se briga za svoje stvari - petje. ▸ Azt tanácsolta a nőnek, hogy hagyja abba a kritizálást és foglalkozzon a saját dolgával – az énekléssel.
V minutki se je vrnila k mizi in mi prijazno pojasnila, naj nekoliko potrpim, ker šef ravnokar večerja. ▸ Egy perc múlva visszajött az asztalhoz és kedvesen elmagyarázta, hogy legyek türelemmel, mert a főnök éppen vacsorázik.

pokli|cati (-čem) klicati

1. rufen (dol hinuterrufen, herunterrufen, gor hinaufrufen, heraufrufen, nazaj zurückrufen, noter hereinrufen, hineinrufen, sem herrufen, tja hinrufen, domov heimrufen …); po telefonu: anrufen, anwählen; po radijski zvezi: rufen, anfunken

2. (poklicati/naročiti, naj kdo pride) kommen lassen, po kom drugem: rufen lassen, z ukazom: (irgendwohin) beordern
poklicati na pomoč zu Hilfe rufen
poklicati pred sodišče vor Gericht fordern
iz česa, od kod: herausrufen

3.
figurativno poklicati nazaj zurückrufen, ostro: zurückpfeifen, zurückbeordern
poklicati na odgovornost koga (jemanden) zur Rede stellen

4. figurativno (pozvati) aufrufen (k čemu zu etwas)

5. figurativno (pritegniti) hinzuziehen, zuziehen

pȍlje s, mn. pòlja polje: obradivati polje; orati ravno polje; raditi na naučnom -u; književno, prosvjetno, kulturno polje; povući se s političkog -a; pasti na bojnom -u: polje od megdana torišče dvoboja; polje časti i slave; električno, magnetsko polje; vidno polje; Gosposvetsko polje, Grobničko polje, Kosovo polje; otvoreno, široko, slobodno polje; odvrnuti razgovor na deseto polje speljati pogovor čisto drugam; ko zna bolje široko mu polje kdor zna bolje, naj svoje znanje uveljavi

položi|ti (-m) polagati

1. legen (čez kaj darüberlegen, eno čez drugo [übereinanderlegen] übereinander legen, [aufeinanderlegen] aufeinander legen, na kaj auflegen, nad kaj darüberlegen, pod kaj darunterlegen, nazaj zurücklegen, noter hineinlegen, sem hierherlegen, skupaj [nebeneinanderlegen] nebeneinander legen, [zueinanderlegen] zueinander legen, zraven dazulegen, visoko hochlegen)
položiti na legen an, anlegen an, komu roko na ramo, knjigo na mizo ipd.: legen auf
položiti v kaj einlegen (in)
položiti na mizo denar ipd.: hinlegen, hinblättern

2. (odložiti) hinlegen, niederlegen, flachlegen, hinstrecken

3. človeka na posteljo, na tla: betten, lagern; noge visoko: hochlegen, hoch lagern; v drugo posteljo/v nov grob: umbetten

4. napeljave, talne obloge: verlegen, kable v čem: (etwas) verkabeln; denar: erlegen; varščino: (deponirati) hinterlegen; venec: (einen Kranz) niederlegen
položiti v grob ins Grab legen
položiti v krsto einsargen

5.
figurativno položiti na jezik in den Mund legen
položiti na srce [nahelegen] nahe legen, ans Herz legen, auf die Seele binden
položiti na tla koga z udarcem ipd.: zu Boden strecken
položiti orožje die Waffen strecken/niederlegen
položiti v zibelko in die Wiege legen
položiti račune Rechenschaft geben/ablegen
zahtevati, naj kdo položi račune Rechenschaft verlangen/fordern

poméniti significar; querer decir ; (biti važen) importar ; (označevati) denotar, representar

kaj naj to pomeni? ¿qué quiere decir esto?, fam ¿con qué se come eso?
to nič ne pomeni eso no significa nada; no tiene importancia
to nekaj pomeni (fig) fam aquí hay gato encerrado
ona mi pomeni vse ella lo es todo para mí