Franja

zapeljáti (-péljem) | zapeljeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. trasportare, portare; recapitare (con un mezzo di trasporto):
zapeljati do postaje, v mesto portare alla stazione, in città
zapeljati avtomobil v garažo mettere l'auto nel garage

2. (di veicolo) arrivare, portare, entrare; sorpassare:
zapeljati pred hišo portare l'auto davanti alla casa
prehitro zapeljati v ovinek entrare in curva, affrontare la curva troppo velocemente
avtobus je zapeljal na postajo la corriera è arrivata alla stazione
zapeljati v škarje rischiare lo scontro (nel sorpasso)

3. andare, deviare, svoltare (con la macchina):
zapeljati s parkirišča na cesto andare dal parcheggio sulla strada
zapeljati naprej, nazaj andare avanti, fare marcia indietro
zapeljati s ceste deviare dalla strada
žarg. avt. zapeljati skozi rdečo luč passare col rosso, bucare un semaforo

4. portare, condurre:
zapeljati na sprehod, v kino portare qcn. a passeggio, al cinema

5. pren. traviare, pervertire; indurre; ingannare:
zapeljati koga h kraji indurre qcn. a rubare
zapeljati koga v zmoto indurre qcn. in errore
rel. zapeljati koga v greh indurre qcn. a peccare
zapeljati koga s slabim zgledom traviare qcn. col cattivo esempio
zapeljati koga na kriva pota sviare qcn. dalla retta via
njen videz ga je zapeljal, da jo je imel za zdravo la credette sana, ingannato dall'aspetto esteriore

6. sedurre:
zapeljati koga z lepoto sedurre qcn. con la bellezza
zapeljal jo je in potem zapustil la sedusse e poi abbandonò

B) zapeljáti se (-péljem se) perf. refl. andare (con un mezzo di trasporto):
zapeljati se z vlakom na morje andare al mare in treno
pasti in se zapeljati po bregu navzdol cadere e scivolare giù per il pendio

zaplòviti zàplovīm zapluti: zaploviti u debelo more zapluti na odprto morje

zapŕt (-a -o) adj.

1. chiuso, rinchiuso:
zaradi dopusta zaprto chiuso per ferie

2.
zaprt sestanek riunione a porte chiuse
filmi za zaprt krog gledalcev proiezione di pellicole per un cerchio ristretto di amatori

3. knjiž. (težko razumljiv) ermetico:
zaprto pesništvo poesia ermetica

4. riservato, scontroso

5. pog. med. stitico

6. strojn. chiuso:
zaprt obtok circolazione chiusa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. zaprti prelom kosti frattura chiusa
bot. zaprti plod frutto indeiscente
ekon. zaprti trg mercato chiuso
geogr. zaprto morje mare chiuso
lingv. zaprti zlog sillaba chiusa
mat. zaprti interval intervallo chiuso
med. zaprta rana ferita rimarginata

zlíti, zlívati verser ensemble, mêler; fondre, allier, Lier

zliti se se répandre, se jeter dans
reka se zliva v morje le fleuve se jette dans la mer

zlíti, zlívati

zliti na tla verter al suelo
reka se zliva el río desemboca (ali desagua) (v morje en el mar)

zrcálo (-a) n

1. specchio:
pogledati se v zrcalo guardarsi nello specchio
brušeno, kristalno zrcalo specchio levigato, specchio di cristallo
čarovno zrcalo specchio magico
vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo specchio concavo, convesso, sferico
med. čelno, grlno, očesno, ušesno zrcalo specchio frontale, laringoscopio, oftalmoscopio, otoscopio
morje je mirno kot zrcalo il mare è calmo come uno specchio

2. pren. (zrcalu podobna površina) specchio:
čoln je drsel po morskem zrcalu la barca scorreva sullo specchio del mare

3. pren. specchio:
narodna pesem je zrcalo narodove duše la poesia popolare è lo specchio dell'anima di un popolo
avt. vzvratno zrcalo specchio retrovisore
agr. jajčje zrcalo apparecchio radioscopico (per l'esame delle uova)
navt. krmno zrcalo specchio di poppa

4. tisk. lay-out

žaréti (-ím) imperf.

1. raggiare, splendere; dardeggiare; brillare:
sonce žari il sole brilla

2. ardere, bruciare:
bolnik je ves žarel il malato letteralmente ardeva

3. illuminarsi, splendere, risplendere:
žareti od sreče, od veselja illuminarsi dalla felicità, dalla gioia

4. (odražati se v živih barvah; odbijati svetlobo) ardere; sfavillare, risplendere, luccicare:
gozd je žarel v jesenskih barvah il bosco ardeva nei colori autunnali
morje je žarelo v luninem svitu il mare sfavillava alla luce della luna

5. (kazati se v veliki meri) risplendere:
iz njenih oči je žarelo upanje nei suoi occhi risplendeva la speranza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rana žari la ferita duole
njegovo ime je začelo žareti il suo nome stava acquistando fama
žareti od samega zlata essere carico di oro, di gioielli
pren. žareti v sijaju mladostne lepote risplendere nella pienezza della grazia giovanile
žareti v soncu (pobočja) bagnarsi nel sole (del pendio)

Ἀδρίας, ου, ὁ, ion. ίης Jadransko morje.

Αἰγαῖος 3 ajgajski (πέλαγος = Αἰγαῖον, τό Ajgajsko morje).

ἅλα-δε adv. k morju, v morje.

ἁλί-κτῠπος 2 (κτυπέω) poet. od morja bičan; νῆες okrog katerih buči morje; κῦμα v morju šumeč.

ἁλι-μῡρήεις 3 (μύρομαι) ep. v morje tekoč (šumeč).

ἁλί-πλακτος 2, dor. -πληκτος (πλήττω) poet. od morja bičan, okoli katerega šumi morje.

ἁλί-πλους 2 (πλέω) ep. poet. v morju plavajoč, τείχεα ἁλίπλοα θεῖναι odnesti, odplaviti v morje.

ἁλι-πόρφῠρος 2 (πορφύρα) ep. s pravim škrlatom pobarvan, kakor morje škrlatnobarven.

ἁλί-ρροθος 2 (ῥοθέω) poet. šumeč, bučen kakor morje, peneč se; πόροι bučne morske ceste.

ἅλμη, ἡ (ἅλς) 1. slana, morska voda = morje, morska sol; nesnaga, katero pušča morska voda na koži. 2. slana mlaka, razsol, reznost.

ἅλς, ἁλός, ὁ [Et. lat. sal, salis, slov. sol, slan, sla-d-ek (prv. pom. osoljen), nem. Salz (iz got. salt)] 1. sol, zrno soli. 2. ἡ (slano) morje.

Ἀμφιτρῑ́τη, ἡ Pozejdonova žena; pren. morje.

ἀν-άγω 1. act. a) peljem, spravim gori (z nižjega na višji kraj), vodim (od morja v notranjo deželo), povedem (črez morje); vzdigujem κάρα; odjadram, odplovem νῆα; postavim, zgradim (poslopje); obhajam, slavim ἑορτήν, zapojem παιᾶνα; b) (po)peljem nazaj; intr. umikam se, ἐπὶ πόδα korak za korakom; c) žrtvujem, darujem NT; d) τὶ εἴς τι izvajam iz česa, nanašam na kaj. 2. pass. in med. a) odjadram, odplovem, veslam, vozim se na odprto morje, odhajam, krenem na pot; εἰς τοὺς παρόντας obračam se na navzoče; b) pričenjam, pripravljam se ὡς ἐρωτήσων.