Franja

Aletrium (Alatrium) -iī, n Aletrij (Alatrij), herniško mesto blizu Anagnije: Pl. (z gr. pisavo Ἀλάτριον). Od tod adj. Aletrīnās -ātis aletrijski: municipium Ci.; subst. pl. Aletrīnātēs -ium, m Aletrijci, preb. Aletrija: Ci., Plin.

Aliphēra -ae, acc. -am in -ān, f (Ἀλιφήρα in Ἀλίφειρα) Alifera, arkadijsko mesto na strmi gori blizu elidske meje: Ci. ep., L.; preb. Aliphīraeī -orum, m (Ἀλιφειραῖοι) Aliferijci: Plin.

allagare v. tr. (pres. allago)

1. poplaviti, preplaviti

2. pren. preplaviti, preplavljati, napolniti:
la città è allagata di turisti mesto je preplavljeno s turisti

Allīfae (Alīfae) -ārum, f Alife, samnijsko mesto ob levem bregu Volturna (še zdaj Alife): L. Od tod adj. Allīfānus (Ālīfānus) 3 alifski, iz Alif: ager, tractus Ci.; subst.
a) Allīfāni -ōrum, m Alifan(c)i, preb. Alif: Plin.
b) Allīfāna -ōrum, n (sc. pocula) alifske (lončene) posode za pitje precejšnje velikosti, lončeni bokalni vrči, kakršne so izdelovali v Alifah: H.

Almāna -ae, f Almana, mesto v Makedoniji ob Aksiju: L.

alogus 3 (gr. ἄλογος)

1. nespameten: Aug.; met. = slovnično znamenje za pokvarjeno (nesmiselno) mesto v kakem spisu: Suet. fr., Isid., huic corrupto alogum posuerit Serv.

2.
a) mat. ne prilegajoč se čemu, iracionalen: linea M. ne prilegajoča se drugi.
b) metr. ki se ne prilega nobeni meri, ki se ne ujema z nobeno mero: pes, numeri M.

Alopē -ēs, f (Ἀλόπη) Alopa

1. Kerkionova hči, z Neptunom Hipotojeva mati; ko jo je oče usmrtil, jo je Neptun spremenil v istoimenski vrelec: Hyg.

2. mesto v opuntski Lokridi: L., Plin.

Alphēus in (pesn.) Alphēos (acc. -on) -ēī, m (Ἀλφειός) Alfej, peloponeška reka pri Pizi in Olimpiji v Elidi. Kot rečni bog ljubi in preganja Nimfo Aretuzo, ki se, bežeča pred njim, spremeni v studenec ter teče pod morjem do otoka Ortigije pred Sirakuzami (spomin na elidsko naselitev?): Ci. ep., V., O. idr., Alphei praemia Mart. = olimpijska. — Od tod adj. Alphēus 3 Alfejev, alfejski: Pisae V. (ker je to italsko mesto ustanovljeno iz Pize v Elidi, kjer teče Alfej), ripae Cl.; subst. Alphēïas -adis, f (*Ἀλφηϊάς) Alfejeva (ljubljenka), priimek Nimfe in studenca Aretuze: O.

Alsium -iī, n (subst. adj. alsius) Alzij, prastaro primorsko mesto v južni Etruriji vzhodno od Vejev, priljubljeno letovišče: Ci. ep., L., Vell. idr. — Od tod adj.

1. Alsiēnsis -e alzijski, pri Alziju: populus L., villa (Pompejeva): Ci., (Plinijeve tašče): Plin. iun.; subst. Alsiēnse -is, n (sc. praedium) (Pompejevo) vaško posestvo pri Alziju: Ci.

2. Alsius 3 alzijski: litus Sil.

altezza f

1. višina:
altezza di una stoffa širina blaga
altezza dell'acqua globina vode
la città è a mille metri di altezza mesto je na višini tisoč metrov
volare a grande altezza leteti na veliki višini, zelo visoko
essere, non essere all'altezza di qcs. pren. biti, ne biti čemu kos

2. glasba višina (tonska)

3. pren. plemenitost, vzvišenost:
altezza d'animo plemenitost duha

4.
Altezza visočanstvo, visokost, veličanstvo:
Altezza Reale Kraljevo visočanstvo
Sua Altezza Vaša visokost

5. geogr. zemljepisna širina:
la nave affondò all'altezza del Capo di Buona Speranza ladja se je potopila na zemljepisni širini Rta dobre nade

6. pren. bližina:
l'incidente avvenne all'altezza del km 20 nesreča se je zgodila v bližini 20. kilometra

7. mat. višina:
l'altezza di un triangolo višina trikotnika

8. astr. višina

Altīnum -ī, n Altin, severnoitalsko mesto v venetski deželi, ena najbolj cvetočih mestnih občin (zdaj vas Altino): Mel., Plin., Mart., Aur. Od tod adj. Altīnus 3 altinski: vaccae Col., oves Tert. Altīnās -ātis altinski: oves Col.; subst. Altīnātēs -ium, m Altinci, preb. Altina: Plin. iun.

Aluntium (Haluntium) -iī, n (Ἀλούντιον) Aluncij (Haluncij), vinorodno mesto na severni obali Sicilije: Ci., Plin. Od tod Aluntīnus (Hal...) 3 (h)aluncijski: civitas Ci., vinum Plin.; subst. Aluntīnus -ī, m Aluncijan, preb. Aluncija: Ci.; v pl.: Ci.

Amantia -ae, f (Ἀμαντία) Amantija mesto in pokrajina v gr. Iliriji nedaleč od Akroceravenskega predgorja: Ci., C. Od tod preb.: Amantīnī -ōrum, m: C. (drugi berejo Amantiānī -ōrum, m), Plin., tudi Amantēs -um, m: Plin. Amantijci.

Amāstris -idis, voc. Amāstri, f (Ἄμαστρις) Amastrida, primorsko mesto v Paflagoniji, imenovano po Amastridi (Amāstris), Oksiartovi hčeri in Lizimahovi ženi, ki ga je ustanovila z združitvijo starega mesta Sesama z mestoma Kitorom (Cytōrus) in Kromno: Cat., Plin., Plin. iun. Od tod adj. Amāstriacus 3 (Ἀμαστριακός) amastridski: orae O. pontsko obrežje; subst. Amāstriānī -ōrum, m (Ἀμαστριανοί) Amastridci, preb. mesta Amastride: Amastrianorum civitas = Amastris Plin. iun.

Amathūs -ūntis, acc. -ūnta (Ἀμαϑοῦς) Amatunt,

1. f, mesto na južni obali Cipra z Venerinim svetiščem: V., O., Cat., Plin. Od tod adj.
a) Amathūsius 3 amatuntski; kot Venerin priimek: Venus Amathūsia T. Venera Amatuntska, ali samo Amathūsia (Ἀμαϑουσία) O., Cat. Amatuzija, Amatuntska. Kot nom. propr. Amathūsia -ae, f Amatuzija, starejše ime otoka Cipra: Plin.
b) Amathūsiacus 3 amatuntski, iz Amatunta: bidentes O.

2. masc. heros eponymos mesta Amatunta: T.

Amāzōn -onis, acc. -onem in -ona, f (Ἀμαζών) Amazonka, nav. pl. Amāzonēs (pesn. -ĕs) -um, acc. -onas, f (Ἀμαζόνες) Amazonke, po mitu bojevit ženski rod, ki med seboj ni trpel moških in se je preselil s Kavkaza ter nastanil ob Termodontu v Pontu, na temiskirskih poljanah, na otokih Lesbu in Samotraki, celo v Grčiji (Beociji, Atenah): S. fr., V., O., Cu. idr.; pren.: quicumque meo superarit Amazona ferro O. junakinjo v ljubezenskih bojih. — Pozna soobl. Amāzōna -ae, f: Hyg., Tert. — Od tod adj.

1. Amāzonius 3 (Ἀμαζόνιος) amazonski: pharetra V., securis H., O., vir Amaz. O. = Hippolytus kot sin Tezeja in neke Amazonke, Amazonius mons Plin. Amazonska gora, del Taverskega pogorja v amazonski pokrajini ob Termodontu; blizu njega Amāzonium -iī, n Amazonij, amazonsko taborišče, pozneje mesto nedaleč od Temiskire: Mel., Plin.

2. Amāzonicus 3 (Ἀμαζονικός) amazonski: parma, pelta Plin., secures Suet., montes Amazonici Mel. ali Taurus Amazonicus Plin. Amazonsko gorovje, Amazonski Taver = mons Amazonius (gl. pod 1.) Subst. Amāzonis -idis, f (Ἀμαζονίς) Amazonka, nav. pl. Amazōnides -um, f (pesn. soobl. = Amāzones) Amazonke: V., Pr., Val. Fl.; sg. kot naslov nekega Marzovega (Marsus) pesmotvora: Mart.

Ambiāni -ōrum, m Ambian(c)i, primorsko ljudstvo v severni Galiji; njihovo glav. mesto Samorobrīva (zdaj Amiens): C.

ambiguus 3, adv. -ē, pri Ambr. -ō (ambigere)

1. na dve strani enako se nagibajoč, med dvema omahujoč, dvojeobrazen, obojen, obojestranski, spremenljiv: viri (= Centauri) O., natum (esse) ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem L. = obojespolen, ambiguus fuerit, modo vir, modo femina, Scython O. spremenljive podobe, Proteus O., virgo O. (= Sirena in Sfinga), puer vultu ambiguo H. z dekliškim obrazom, in virum soliti vultus mutare ferinos ambigui prosecta lupi O. darilno drobovje volkodlaka, ki spreminja svoj zverski obraz v moža (v moško podobo), per ambiguum favorem L. omahujoč med strankami; pesn.: promisit Apollo ambiguam tellure nova Salamina futuram H. dvojčično mesto, druga istoimenska Salamina.

2. pren.
a) omahujoč, dvomljiv (dvomen), nejasen, negotov: haud ambiguum regem alterum mea morte faciam L. brez dvoma edinega kralja, ambiguo lapsu refluitque fluitque (Maeander) O., ambiguus tanti certaminis heres O., ambiguus proeliis T. zdaj zmagujoč, zdaj premagan, equites ambigue certavere T. neodločeno, nec ambigue est victus L. = odločno; z odvisnim vprašanjem: ambiguum, Clymene precibus Phaëthontis an irā mota magis... O. nejasno, ali..., ambiguum habebatur, quantum Caesari in eam liceret T.; subst. ambiguum -ī, n dvomno (dvomljivo), negotovo, nejasno: in ambiguo est..., quid de hac re fiat Pl. nejasno je, rumor in ambiguo est O. govorica vzbuja dvojno sodbo, in ambiguo servare H. ali relinquere Lucr. nedognano puščati, in ambiguo Britannia fuit T. v dvomljivem položaju; (z gen.) (še) ne vedoč, neodločen: imperandi T. ali naj prevzame vladarstvo, futuri T. kaj naj se zgodi (stori), ambiguo haerebat Ambr.
b) dvoumen, dvosmiseln, mnogopomenski, skrivnosten, nedoumljiv, zagoneten, temen, nejasen: nomen, scriptum, oracula, verba Ci., dicta O., vox Sen. tr., spargere voces ambiguas V., iocus, responsa, tituli Suet., ambigue dicere, loqui agere Ci., ambigue scriptum, verbum ambigue positum Ci.; subst. ambiguum -ī, n dvoumje, dvoumnost, dvosmiselnost: ex ambiguo (= ambigue) dicta Ci., addito ambiguo, altero genere ridiculi Ci., cum plura ambigui (ali ambiguorum) sunt genera Ci.
c) dvomljiv, negotov, nezanesljiv: ictus L., auctor (sel) O., viae O., ambiguā in amicitia fide esse L., domum timet ambiguam Tyriosque bilingues V., puer ingenii ambigui Plin. iun., amb. tribuni T., amb. pudicitia Gell., ne legiones ambigue agerent T.; occ. α) neugoden, negativen, slab: aquae O. sumljive, nevarne, secundarum ambiguarumque rerum sciens T. izveden v sreči in nesreči, ambiguae domi res T. neugoden položaj. β) negotov = sporen, izpodbiten: ager L., res possessionis haud ambiguae L., pro certis ambigua malebat T. namesto gotovega posestva negotovo.

Ambracia -ae, f (Ἀμβρακία) Ambrakija, mesto in pokrajina severno od Ambracijskega zaliva, ki loči Epir od Akarnanije: Ci., C., L. idr. — Od tod Ambraciōta (Ambraciōtēs) -ae, m (Ἀμβρακιώτης) Ambrakijec: epigramma in Ambraciotam Cleombrotum Ci., Ambraciotes ille (= Cleombrotus) Lact., laudavit... Ambracioten (vinum) Plin. Adj. Ambracius 3 (Ἀμβράκιος) ambrakijski: Ambracius sinus L., Mel., Plin. in pesn. pl. Ambracii sinūs Sil. Ambrakijski zaliv, v katerem je Oktavijan l. 31 premagal Antonija v pomorski bitki pri Akciju; od tod Ambraciae frondes Stat. lovorovi venci zmagovalcev v akcijskih igrah, ki jih je obnovil Avgust v spomin na svojo zmago. Ambraciēnsis -e, ambrakijski, iz Ambrakije: legati L.; subst. Ambraciēnsēs -ium, m Ambrakijci, preb. Ambrakije: L.

Ambrysus -ī, f (Ἄμβρυσ[σ]ος) Ambriz, mesto v Fokidi ob južnem vznožju Parnasa: L., Plin.