Franja

pavliha clown (ali zany)

igrati pavliho to play the clown (ali zany)

pavlíha guignol moški spol , arlequin moški spol , baladin moški spol , polichinelle moški spol , paillasse moški spol , clown moški spol , bouffon moški spol , pitre moški spol , farceur moški spol

igrati pavliho faire le guignol (ali le pitre, le clown)

pēlle f

1. koža; polt:
avere la pelle dura pren. imeti debelo kožo
avere la pelle d'oca imeti kurjo polt
a fior di pelle na površini, površinsko
avere i nervi a fior di pelle pren. biti skrajno napet
essere pelle e ossa biti sama kost in koža
fare la pelle lustra pren. rediti se
non essere più nella pelle pren. biti ves iz sebe (od veselja, nestrpnosti ipd.)
non voler essere nella pelle di qcn. pren. ne želeti biti v koži koga

2. ekst. lupina, koža:
levare la pelle olupiti

3. (živalska) koža; strojena koža, usnje:
borsa di pelle usnjena torba
scarpe di pelle lucida lakirani čevlji
pelle da tamburo pren. brezobzirnež, brezvestnež

4. skorja; vrhnja plast, površina:
la pelle del muro površina zidu
pelle di diavolo tekstil groba bombaževina
pelle di seta tekstil groba svilena tkanina
pelle d'uovo tekstil fini muslin
dare la prima pelle prvič pobeliti, pobarvati ipd.
in pelle pren. na površini
pelle pelle pren. površno

5. pren. življenje:
amici per la pelle neločljivi prijatelji, prijatelji z dušo in telesom
far la pelle (a) ubiti koga
giocare sulla pelle di qcn. igrati se z življenjem nekoga
lasciarci la pelle umreti
riportare la pelle a casa, salvare la pelle rešiti si kožo, življenje

pelota ženski spol žoga; nogomet; igra z žogo; klobčič; snežna kepa; cmok

pelota de goma, pelota de caucho žoga iz gume
pelota de cuero usnjena žoga
pelota de nieve snežna kepa
pelota vasca baskovska igra z žogo
echarse (ali tirarse) pelotas de nieve kepati se
hecho una pelota v klobčič zvit; oplašen
jugar a (la) pelota igrati se z žogo
rechazar (ali volver) la pelota odbiti žogo; prekrižati komu namen (račun)

pelote [plɔt] féminin klobčič (de laine volne); (= pelote basque) pelota (tenisu podobna igra z žogo pri Baskih); argot, militaire kazenska četa

pelote (à épingles) blazinica za bucike, šivanke
une vraie pelote d'épingles (figuré) neprijetna oseba
avoir les nerfs en pelote (familier) biti zelo živčen, biti živčno izčrpan
faire la pelote (militaire) biti v kazenski četi
faire sa pelote (figuré, familier) spraviti na varno svoj dobiček; ustvariti si ugodnost
jouer à la pelote igrati peloto

peonza ženski spol vrtavka

jugar a la peonza igrati se z vrtavko
bailar como una peonza biti izurjen plesalec

per-cutiō -ere -cussī -cussum (per in quatere)

1. z udarci (udarjanjem) silno stres(a)ti, pretres(a)ti, udariti (udarjati), tepsti, biti, suniti (suvati), vreči (metati), ustreliti, streljati, zade(va)ti: Sen. ph., Pr., Suet., Sil. idr., muros arietum pulsu Cu. močno pretres(a)ti, percutimur verbere virgae O., percussus virgā (sc. Circes) V. udarjen s šibo, aër pennis (od frfotajočih peruti) percussus O., percutere pennas O. mahati s perutmi, močno prhutati, faces Pr. vihteti, lyram O. udarjati na (igrati) liro, nervos dextrā Q. ubirati strune, puppis Noto percussa O. ali litora fluctu percussa V. stresan, tepen, bičan, terram pede p. Ci. z nogo biti (butniti, butati) ob tla, tudi samo: pede p. Ambr., pede ter percusso H., forem virgā L. ali ianuam manu Tib. (po)trkati na vrata, Aesculapius fulmine percussus Ci. zadet, turres ali res de caelo (od strele) percussae Ci., tellurem tridenti p. V. suniti (dregniti) zemljo s trizobom, percussus colapho ali colaphis Sen. ph. oklofutan, percutere aliquem palpo Pl. dobrikati se komu; o žalujočih: sua pectora nymphae percussere O. so se tolkle na prsi; z gr. acc.: percussae matres pectora V. prežalostne matere, bijoče (trkajoče) se na prsi, bracchium (na podlaktu) percussus Auct. b. Afr., soror palmis percussa lacertos V.; pren.: color percussus luce refulget Lucr. zadeta od svetlobe (= na katero je padla svetloba), auriculae voce percussae Pr.

2. occ.
a) predreti, prebosti: pectus L., gladio latus Cu., venam Sen. ph. kri (s)pustiti ((s)puščati), navis rostro percussa N., sparo percussus concidit N., fossam Plin. iun., Front. izkopa(va)ti.
b) raniti: Pr., Ap. h. idr., caput gladio Hirt., Alexandrum quidam e muro sagittā percussit Cu., a serpente ac scorpione percussi Plin. ugriznjeni, pičeni.
c) ubiti, usmrtiti: Auct. b. Hisp., Suet. idr., quo percusso atque exanimato Ci., non quaero, quis percusserit Ci., feras O. ustreliti (streljati), se L. epit. prebosti, zabosti se; pogosto (kot t.t.) securi percutere Ci., L. idr. obglaviti, vzeti glavo (življenje).
d) kot finančni t.t. kovati: nummum Suet.; pren.: omnia facta dictaque tua … unā formā percussa sint Sen. ph. naj so enega kova, iz ene zlitine, vocabula Graeca Latinā monetā Ap.
e) kot tkalski t.t. snujoč votek tkati: lacernae male percussae textoris pectine Iuv. slabo pretkane, debelo tkane.
f) kot držpr. t.t. z zakolom darilnega živinčeta skleniti (sklepati) z(a)vezo: foedus Auct. b. Alx.

3. metaf.
a) zadeti, pogodíti: non percussit locum Ci. ni zadel, zgrešil je.
b) prevariti, ukaniti: aliquem Pl., Ci., se flore Libyco (= vino Mareotico) Pl. opiti se, upijaniti se.
c) zade(va)ti, pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), ganiti, v srce seči (segati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, narediti (delati), pustiti (puščati) vtis, presenetiti (presenečati), osupiti (osupljati): percussit ilico animum Ter., hinc amnis, hinc hostis pectora pavore percusserant Cu., percussus litteris Ci. osupel, laetitiā metuque percussus V., amore gravi H., hac sum suspicione percussus Ci. ta sum me je obšel, me Lacedaemon percussit H. meni se je Lakedajmon prikupil, percussā mente V. globoko v srce ganjena; z gr. acc.: percussus mentem formidine V. s prestrašeno dušo, prestrašenega srca; occ. raniti koga, raniti komu srce, zbosti v srce (v živo), užaliti, užalostiti: percussisti me de oratione prolatā Ci., percussus vulnere fortunae, calamitate Ci.

Opomba: Sinkop. pf. percusti = percussisti: H.

perfection [-ksjɔ̃] féminin dovršenost; popolnost

dans, à la perfection dovršeno, brezhibno
une perfection de bonne dovršena, popolna gospodinjska pomočnica
jouer du violon à la perfection dovršeno igrati na violino

per-ferō -ferre -tulī -lātum (per in ferre)

I.

1. do cilja, do konca nesti, prinesti (prinašati): Aeneas tulit patrem per ignes et pertulit Sen. ph., corpus Spartam N., eum venti pertulerunt in ultimas terras Ci., quos pavor pertulerat in silvas L. ki jim je bil strah dal dospeti do gozdov, partūs Plin. ali ventrem perferre Col. donosíti; refl.: se ad limina reginae p. V. napotiti se, odpraviti se; pesn.: lapis non pertulit ictum V. zagona ni prenesel do konca = ni dospel do cilja, hasta haud pertulit vires V. je izgubila svojo moč, ni prodrla, hasta perlata haesit V. je priletela in obtičala, plerisque extremas syllabas non perferentibus Q. ne da(ja)ti poslušalcem slišati zadnjih zlogov, intrepidos vultūs p. O. do konca ne spremeniti lica, do konca se držati enako; occ. nositi: gravissimas navium L., personam Plin. iun. masko si držati = igrati vlogo, totum agrum Campanum perferri ad paucos Ci. da se izroča.

2. prinesti (prinašati), izročiti (izročati), vročiti (vro-čati), da(ja)ti: epistulam N., litteras, nuntium Ci., mandata C.; pass.: fama (sc. Romam) perlata est C., L. glas je prispel (v Rim), opinio perfertur C. se širi; occ. naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), javiti (javljati), poročati, sporočiti (sporočati): haec cum ad me frater pertulisset Ci., quae … incorrupta perferemus Cu., consilium ad aliquem C., eae res in Galliam perferuntur C., res secundae litteris perferebantur C., de eis rebus ad cives perlatum est N., aliquid perferre ad senatum Suet. senatu poročati o čem; z ACI: equites pertulere consulem obsideri L., Eumelus incensas (sc. esse) naves perfert V. —

II.

1. dognati, izvesti (izvajati), konč(ev)ati, dokonč(ev)ati, opraviti (opravljati), dovršiti (dovrševati), (iz)vršiti, izvršiti (izvrševati): Pr., Stat., Suet. idr., quod suscepi … perferam Ci., mandata Clementi centurioni, quae perferret T.; occ. doseči, da kaj obvelja, da se kaj sprejme, veljavo pridobiti (zagotoviti) čemu, v pass. = obveljati, biti sprejet: Icti., legem Ci. ep., Suet., legem promulgavit pertulitque L., p. rogationem Ci. ep., lex perfertur Ci.

2. do konca (pre)trpeti, prebi(ja)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): Ter., Q., Sil., Stat., Suet. idr., perfer et obdura O., onus subire et perferre H., annuam oppugnationem L., animi laborem N., imperia, cruciatūs, contumelias C., poenas, vigilias Ci., poenam non pertulit N. ni prestal do konca, militum conspectum C., omnes perferre et pati T., facile omnes perpetior et perfero Ci.; z inf.: perfer … ponere corpus humo O.; z ACI: Pr., urbes suas cremari pertulerunt T. — Od tod adj. pt. pr. perferēns -entis potrpežljiv: iniuriarum Ci. pri žalitvah, voljno prenašajoč žalitve.

persōna -ae, f

1. igralčeva krinka, maska, ličilo, obrazína: Varr., Iuv., Mart., Val. Max. idr., comica Q., tragica Ph., cretea Lucr. (ker je bila nav. glinena), personae repertor H., ut ex personā mihi ardere oculi hominis histrionis viderentur Ci.; takšne maske iz živalskih glav, iz terakote ali marmorja so krasile poslopja in vodomete: Lucr., Mart., Plin., Ulp. (Dig.).

2. meton. oseba, značaj, vloga (v gledališki igri): Q., militis Ter., in persona lenonis imitari aliquem Ci., persona de mimo Ci. igralec v mimični igri, komedijant, komični (komiški) glumač.

3. metaf.
a) značaj, vloga (v življenju): Plin. iun., Amm., Lamp., accusatoris, petitoris Ci., aliquam personam ferre L. ali gerere, praebere, tenere Ci. igrati, personam capere, induere, sumere Ci., naspr. personam abicere, deponere Ci., abiecta quaestoris persona comitisque sumpta Ci., musice abest a principio personā N. se ne ujema s knežjim (cesarskim) dostojanstvom.
b) osebnost, oseba, individualnost, indivíduum, posameznik: pacifica Ci., regis Iust. kraljeva oseba, kralj kot tak, haec fuit altera persona, sed tamen secunda N. druga glavna oseba, quid aptum sit personis, temporibus, aetatibus Ci., personā soceri mei Ci. v osebi mojega tasta, ex personā poëtae Vell. v osebi pesnika = kot pesnik, certis personis et aetatibus Suet. ljudem določenega položaja in določene starosti.
c) kot gram. t.t. oseba: Varr., Q.

personnage [-sɔnaž] masculin (pomembna) osebnost; oseba; oseba (v romanu; v igri, vloga)

personnage principal glavna oseba
personnage influent, historique vplivna, zgodovinska oseba
faire le personnage de ... igrati vlogo ...
(familier) se mettre, entrer dans la peau de son personnage popolnoma se vživeti v svojo vlogo
personnage connu znana osebnost

peskovnik moški spol (-a …) der Sandkasten
igrati se v peskovniku im Sandkasten spielen, buddeln
tehnika, železnica der Sanddom

pianino samostalnik
(glasbilo) ▸ pianínó

piano¹ [pjano] masculin klavir

jouer du piano igrati na klavir
piano de concert, grande queue koncertni klavir

piano, pianoforte moški spol klavir

piano de cola dolg klavir
piano de media cola kratek klavir
piano de manubrio lajna
piano vertical pianino
afinador de piano, pianofortes uglaševalec klavirjev
tocar el piano (a cuatro manos) igrati klavir (štiriročno)

pihalo samostalnik
1. (glasbilo) ▸ fafúvós hangszerRazlična pihala imajo lahko enojne ali dvojne trstne jezičke. ▸ A különböző fafúvós hangszerek egy vagy két nádnyelvvel rendelkezhetnek.
Povezane iztočnice: godba na pihala

2. ponavadi v množini (glasbenik) ▸ fafúvósok
V vsaki vodeni skupini pihal, trobil in tolkal je na čelu glasbeno usposobljen mentor, ki je član orkestra. ▸ kontrastivno zanimivo A fúvósokat és ütősöket tömörítő valamennyi zenekar élén szakképzett mentor áll, aki maga is a zenekar tagja.

planche [plɑ̃š] féminin deska; šolska deska; izpraševanje pred šolsko desko; bakrorez, lesorez; familier smučka; podolgovata vrtna gredica; militaire, argot meč

planche d'appui okenska polica
planche de débarquement (marine) brv za vkrcavanje
planche à dessin risalna deska
planche à laver perača
planche à repasser deska za likanje
planche de salut (figuré) rešilna deska, zadnja rešitev
baraque féminin en planches lesenjača
avoir du pain, du travail sur la planche (figuré) biti preskrbljen, imeti še mnogo dela
faire la planche ležati (na hrbtu) v vodi
faire la planche aux autres iti spredaj, iti pred kom; napraviti začetek
brûler les planches (figuré) (théâtre) z ognjem, ognjevito igrati
monter sur les planches stopiti na gledališki oder, biti gledališki igralec
farter ses planches namazati smučke
il a fait une bonne planche (šolski žargon) dobro je odgovarjal pred tablo

play¹ [pléi] samostalnik
igra (na srečo, za stavo, za zabavo, športna), zabava, šala; igranje, kvartanje, poteza (pri šahu)
figurativno igra (besed, barv, valov, žarkov itd.)
gledališče gledališka igra, predstava
glasba igranje, predvajanje, glasbeno delo; spretno ravnanje s čim (običajno v sestavljenkah npr. swordplay)
delovanje, dejavnost, torišče
tehnično toleranca
figurativno svoboda gibanja
ameriško, sleng manever, (zvijačen) poskus za dosego česa
ameriško, sleng publiciteta, poznanost, propaganda

at the play v gledališču
to be at play igrati se
to bring (ali call, put) into play spraviti v pogon, izkoristiti
to come into play začeti delati, stopiti v akcijo
child's play otročarija, igračkanje
fair play pošteno ravnanje
foul play nepošteno ravnanje
in full play v polnem teku, v polnem pogonu
to give free play to one's fancy dati domišljiji prosto pot
to give the rope more play zrahljati vrv
as good as a play zelo zabavno in zanimivo
grandstand play razkazovanje
figurativno to hold in play zaposliti (koga s čim)
high play kvartanje za debel denar
in play še v igri (kvartanje), za šalo
it is your play ti imaš potezo (šah), ti igraš (karte)
out of play ne več v igri (kvartanje)
lively play of fantasy živahna domišljija
to make play imeti uspeh; utruditi preganjalce (pri lovu)
to make a play for potegovati se za naklonjenost
to make play with postavljati se, bahati se
that was pretty play to je bilo dobro (zaigrano)
a play on words besedna igra

plúnka glasba lute; harp

igrati na plúnko to play the lute (ali the harp)

po after; on, upon; at, by; over; through; according to

po abecednem redu in alphabetical order
po božiču after Christmas
po tej ceni at this price
po 10 tolarjev kos at ten tolars each
po dolžini lengthwise
po dva by twos, two by two, two at a time
po vsej Evropi all over Europe
(samó) po imenu (only) in name
po kopnem in po morju by land and sea
po mestu about (ali through) the town
po vsem mestu all over the town
kot po maslu (figurativno) like clockwork
po kakovosti by quality
po malem little by little, by degrees
po mojem mnenju in my opinion, to my mind
po meri by measure
po modi after the fashion
po naravi from nature
po naročilu by order
narejen po naročilu made to order
po naključju by accident, by chance
po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
po možnosti if possible
odvetnik po poklicu lawyer by profession
po navodilu as instructed
po pravilu by rule
po petkrat five times running
po pravici by rights, of right
po mojem računu by my reckoning
po poslu, po poslih on business, on an errand
po rojstvu by birth
imenovan po stricu named after his uncle
po sobi about the room
po vsem svetu all over the world, all the world over
po njegovi smrti after his death
po ulici along the street
po uvidevnosti at discretion
po vodi by water
po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
po vrednosti in value
enak po velikosti equal in size
po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
po vsem after all
po angleškem zakonu under (the) English law
po zraku by air
po spominu from memory
po planu according to the plan (ali scheme)
po vrsti in order, one after another, every one in his turn
po vaši želji according to your wish
takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
po prejemu tega pisma on receipt of this letter
po meni je I am done for, pogovorno I've had it
če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
če vam je po volji if you choose, if you care
to ni po mojem okusu that is not to my taste
dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
igrati po posluhu to play by ear
po starosti sta enaka they are the same age
iti po vodo to fetch water, to go for water
šel je ponj (po njega) he went to fetch him
peti po notah to read music, to sight-read
poslati po zdravnika to send for the doctor
poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
pridi pome (po mene)! come and fetch me!
potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
risati po naravi to draw from nature (ali life)
sklepati po čem to infer from
soditi po zunanjosti to judge by appearances
po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
voditi koga po mestu to show someone round the town