-
οἴκησις, εως, ἡ (οἰκέω) prebivanje, stanovanje; hiša, sedež; pl. gospodarstvo.
-
οἰκίον, τό (demin. od οἶκος) 1. hiša, stanovanje, bivališče. 2. ležišče, gnezdo.
-
οἰκοδομή, ἡ (οἰκο-δόμος) zidanje, hiša, zgradba, vzpodbujanje k pobožnosti NT.
-
οἰκοδόμημα, ατος, τό οἰκοδόμησις εως, ἡ οἰκοδομία ἡ (οἰκοδομέω) 1. grajenje, zidanje, način zidave, slog. 2. zgradba, poslopje, stavba, hiša.
-
οἰκό-πεδον, τό prostor, kjer stoji hiša, hiša; pl. razvaline podrte hiše (Tuk. 4, 90).
-
οἶκος, ὁ οἰκία, ion. -ίη, ἡ [Et. iz ϝοικος, idevr. woik'o-s, lat. vicus, slov. vas (strslov. vьsь)] 1. a) hiša, poslopje, stanovanje, koča, šator; κατ' οἶκον v hiši, notri, κατ' οἴκους doma, ὁ κατ' οἶκον domač; b) soba, hram, dvorana, svetišče; palača, prestolnica; votlina, ležišče, gnezdo. 2. gospodarstvo, gospodinjstvo, domače življenje; a) rodbinsko imetje, premoženje; b) rodbina, družina, posli. 3. domovina, očetnjava, ἐπ' οἴκου ἀναχωρέω povrnem se v domovino, ἀπ' οἴκου εἰμί sem z doma, v tujini.
-
πρυτανεῖον, τό, ion. πρυτανήιον 1. pritanej, mestna hiša, kjer so se zbirali in zborovali pritani; posvečena je bila Hestiji. V eni dvorani (θόλος) te zgradbe so se pogoščevali pritani in zaslužni državljani na državne stroške. 2. središče, ognjišče (države).
-
στέγη, ἡ στέγος, ους, τό 1. a) pokrivalo, odeja; b) streha, krov, hiša, stanovanje, soba, šator ἕρκειος. 2. pl. (s πετρήρεις) votlina, pečina, špilja; žara (Sof. El. 1165).
-
στεγνός 3 = στεγανός 1. pokrivajoč, varujoč, gost, čvrst. 2. pokrit, zavarovan; τὸ στεγνόν hiša, stanovanje, šator.
-
συνοικία, ἡ (σύν-οικος) 1. hiša, kjer jih več skupaj stanuje, zadruga, družina. 2. v najem dana (najemna) hiša, skupno stanovanje.
-
σχολάζω (σχολή) 1. sem brez dela (posla), praznujem, počivam, mirujem, ἀπό τινος ne bavim se več s čim, ne ukvarjam se s kom, imam mir pred kom, ne nadleguje me več kdo, οἶκος σχολάζων prazna (osnažena) hiša. 2. a) imam čas za kaj ali za koga τινί NT; posvetim se čemu, ukvarjam se s čim πρός τι, sem učenec koga; b) omahujem, obotavljam se, mudim se.
-
τελώνιον, τό carinska hiša, carinišče, mitnica NT.
-
τέραμνον, τό poet. hiša, dom, soba, prebivališče.
-
ᾠδεῖον, τό hiša za petje ali glasbo; dvorana za glasbene prireditve.
-
ветхость f podrtljivost, razpadljivost, trhloba, neporabnost (zaradi starosti); ostarelost, starost;
дом пришёл в в. hiša je začela razpadati
-
выпадать, выпасть (ven) padati, (ven) pasti, izpadati, izpasti; biti;
выпало много снегу padlo je mnogo snega;
на его долю выпал этот дом njemu je pripadla ta hiša;
весь скот выпал vsa živina je poginila;
ему выпало счастье srečo je imel
-
выступать, выступить izstopati, izstopiti; ven štrleti, ven moleti;
в. из берегов prestopiti bregove;
в. из города oditi iz mesta;
румянец выступил на лицо zardel je;
в. на сцену stopiti na oder;
в. на заседании nastopati na seji;
в. в поход nastopiti vojni pohod, odriniti;
дом выступает из ряда других hiša stoji izven vrste
-
загораться, загореться vnemati se, vneti se; zarde(va)ti;
дом загорелся hiša se je vnela;
глаза загорелись oči so zažarele;
загореться как маков цвет zardeti kakor mak;
-
как kako; kakor, kot; kar, ko;
как можно лучше kar najbolje;
к. будто kakor da, zdi se, morda;
к. бы не da ne bi;
к. бы не так (lj.) kje neki;
как бы то ни было naj bo že kakor koli;
к. же seveda, vsekakor;
к. есть (lj.) prav tako, povsem;
к. бы ни kakor koli;
как-никак navsezadnje;
вы как раз впору приехали ravno prav ste prišli;
дом как раз против церкви hiša je ravno nasproti cerkve;
я как раз возвращусь takoj se vrnem;
а не то к. раз удерёт sicer jo bo takoj pobrisal;
к. только brž ko;
вот к. glej;
смотря к. pač po tem;
к. попало kakor koli, površno;
так как ker
-
картина f slika, podoba; prizor; (gov.) film;
не дом, а к. čudovita hiša;
ну и к.! nekaj čudovitega, božanskega!