Franja

abiciō -ere -iēcī -iectum (ab in iacĕ,re)

I.

1. odvreči, odmetati, proč, vstran, od sebe, s sebe vreči (metati): togam Ci., scutum Ci., suasor fui armorum non deponendorum, sed abiciendorum Ci. ep., si te forte uret sarcina ..., abicito H., statuas aëneas in propatulo domi abiecit N., abi. amiculum Ci., infantes Arn. izpostaviti; preg.: abi. scutum, hastam Ci. = vse pustiti, obupati.

2. pren.
a) pognati, (po)tratiti: Pl., Ter., pecuniam Ci., moecha agros abiciet Ph.
b) odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, pustiti (puščati) kaj: Pl., memoriam veteris doloris, dolorem, curam, oboedientiam, amorem, timorem, aedificationem, consilium aedificandi, consilium belli faciendi Ci., spem omnem Ci., Cu., salutem pro aliquo ali vitam Ci. žrtvovati, personam abicere et sumere Ci., se abi. Ci. sam nad sabo obupati, abiciamus ista Ci. pustimo to, sapere est abiectis utile nugis H. pustivši šale, abi. legem L., uxorem Aur. zavreči.

— II.

1. dol, na tla vreči (metati): glebam in sepulcrum Varr., Cu., anulum in mare Ci. ali in profundum Val. Max., phialam in pelagus Cu., insigne regium de capite Ci., frumentum ex equo L., tela ex vallo C., caput centurionis ante pedes eius L.; pogosto refl.: se in herba Ci., se in puteos Cu. ali se e muro in mare Ci. strmoglaviti, se humi Plin. = corpus humi Cu., ubi se abiceret T.; abs.: multis vulneribus acceptis se abiecit exanimatus Ci., de industriā se abiecit Val. Max.; poseb.o prosečih: abi. se ad pedes ali se alicui ad pedes ali se ad alicuius pedes Ci. na kolena pasti, vreči se pred koga, poklekniti pred kom, ego me plurimis pro te supplicem abieci Ci. pred mnogimi sem zate proseč padel na kolena; occ. (v boju) pobi(ja)ti, podreti (podirati), uničiti (uničevati): Val. Fl., Servilium ad terram virgis abiectum Ci., super abiectum (hostem) pede nixus V.; abi. Erymanthiam beluam Ci.: poët. podreti, ustreliti

2. oddaljiti: tenebris abiectis Enn., Ap. ko je bila prešla.

3. pren.
a) poraziti, ponižati (poniževati), znižati (zniževati), (o)slabiti, omalovaževati: intercessorem Ci., sic te abicies atque prosternes, ut ... Ci., exaggerantem virtutem Ci., auctoritatem senatūs Ci., extenuantem cetera et abicientem Ci., natura ceteras animantes ad pastum abiecit Ci. je uklonila, cogitationes suas in rem tam humilem abicere Ci. tako nizko nameriti, ea lex tota a me reprehensa et abiecta est Ci., abi. hostem, inimicum Val. Max., animum Q. srčnost vzeti duhu.
b) (v govoru) nemarno podtakniti (podtikati): numquam agit hunc versum Roscius ..., sed abicit Ci., ponendus est ... ambitus, non abiciendus Ci. perioda se mora polagoma zaključevati, ne pa naenkrat končati. — Od tod adj. pt. pf. abiectus 3, adv. -ē

I.

1. (tja) vržen: olor udis abiectus in herbis O. ležeč.

2. nemarno izdelan, nemaren, nizek = brez poleta: comicorum senarii propter similitudinem sermonis ... sunt abiecti Ci., oratio humilis et abiecta Ci. (naspr. alta et exaggerata).

— II.

1. podrt, poražen, oslabljen: Mars spoliantem evertit ab abiecto Ci. od premaganega, nimiis adversarii viribus abiectus Ci., civitas Spartana iacet armis nostris abiecta Val. Max.

2. pren.
a) pobit, potrt, malosrčen, malodušen, obupan: se perculsum atque abiectum sentit Ci., abiecta metu filia (civitas) Ci., nec abiecte illum casum tuli Ci., ne quid abiecte faciamus Ci.; z loc.: maestior et abiectior animi (v srcu) L.
b) nizek (po rodu, stanu ali mišljenju), zavržen, zaničljiv, podel: Aur., vestra familia abiecta et obscura Ci., homines abiecti ac perditi Ci., nihil humile, nihil abiectum cogitare Ci., aut animus abiectior aut spes fractior Ci., animus abiectissimus Q., abiectissimum negotium Val. Max., sordidus et abiectius nati T., abiectius se proicere Amm.

abisso m brezno, prepad (tudi pren.):
gli abissi del mare morska brezna
un abisso di pene brezno bolečin, neskončne bolečine
tra le tue e le mie idee c'è un abisso med tvojimi in mojimi pogledi je prepad, najini pogledi so popolnoma različni
essere sull'orlo dell'abisso biti na robu prepada

abject, e [abžɛkt] adjectif zavržen, podel, nizkoten

abluō -ere -luī -lūtum (iz *ablavō; prim. lavō)

I.

1. oplakniti (oplakovati), umi(va)ti, oprati, prati, čistiti, očistiti: Ulixi pedes Ci., corpus aquā Cu., manūs undā, vulnera lymphis O.; kot moralno očiščevanje v bogoslužju: Plin., Iuv., ita iactantur fluctibus (parricidae), ut numquam abluantur Ci., me ... attrectare nefas, donec me flumine vivo abluero V. (prim. V., Aen. IX, 818); od tod occ. krstiti: Eccl., Cod. Th.

2. sp(i)rati, zmi(va)ti: maculas e veste Plin., squalorem sibi Cu., cruorem, lacrimas T. ali sudorem Val. Max. (o)brisati si; pesn.: sitis abluitur Lucr. se gasi, sibi (terra) abluit umbras Lucr.

3. pren. duševne madeže spirati, odpraviti (odpravljati), izbris(ov)ati: omnis perturbatio animi placatione abluatur Ci., ablue praeteriti periuria temporis, ... ablue praeteritā perfida verba die O., abl. maculam Plin. iun.

— II. (o vodah) odplaviti (odplavljati), splaviti (splavljati): pulvinos Varr. izpirati, terras Sen. ph.; (o rekah) torrens abluens villas Sen. ph.;

Opomba: Pt. fut. ablūtūrus: Aug., abluitūrus: Prud.

abondant, e [abɔ̃dɑ̃, t] adjectif obilen, izdaten, bogat; močan (dež)

verser des larmes abondantes točiti obilne solze

abonné, e [abɔne] adjectif aboniran, naročen, vnaprej plačan; masculin naročnik, predplačnik, abonent

liste féminin des abonnés du téléphone seznam telefonskih naročnikov
être abonné à quelque chose biti naročen na kaj, familier biti navajen na kaj
il a subi de nouveaux échecs; il y est abonné! doživel je nove neuspehe; jih je že navajen!

abortire v. intr. (pres. abortisco)

1. splaviti

2. pren. propasti, izjaloviti se:
l'impresa è abortita podvig se je izjalovil

abought [əbɔ́:t] preteklik & pretekli deležnik od aby(e)

aboutissant, e [-tisɑ̃, t] adjectif meječ (à na), dotikajoč se; masculin pluriel

tenants et aboutissants dotikajoče se zemljišče
connaître les tenants et les aboutissants (d'une affaire) poznati podrobne okoliščine (zadeve), dobro se spoznati (v zadevi)

abracadabrant, e [-brɑ̃, t] adjectif nenavaden, osupljiv, čuden

idée féminin abracadabrante nenavadna ideja
histoire féminin abracadabrante neverjetna, nenavadna zgodba

abricoté, e [-kɔte] adjectif mareličast

pêche féminin abricotée mareličasta breskev

abrité, e [abrite] adjectif zaščiten pred vetrom

abrupt, e [abrüpt] adjectif strm, strmo padajoč; figuré robat, osoren, grob

pente féminin abrupte strmo pobočje
sentier masculin abrupt strma steza

abruti, e [abrüti] adjectif posurovel, surov, poživinjen; otopel, idiotski; masculin, familier tepec, idiot

espèce d'abruti! idiot!
abruti par l'alcool otopel od alkohola, zapit
abruti de surprise onemel od presenečenja

abrutissant, e [-tisɑ̃, t] zelo utrudljiv; ki človeka otopi

travail masculin abrutissant nečloveško delo, garanje

abscēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. oditi, odhajati, umakniti (umikati) se (naspr. accedere): minasque, ni procul abscedat ..., addunt O. Izhodišče: abscede hinc Pl.; z abl.: latere tecto Ter. = rešiti se, thalamo Sil., triclinio Suet.; večinoma s praep.: ab illis, e conspectu Pl., numquam senator a curia abscessit aut populus e foro L., a corpore (mortui) T. Smer (redko sporočeno): istuc Pl., retro Sil., Rhodum T., navis longe in altum abscesserat Pl. je odplula; voj. odriniti, umakniti se: inde L., Thebani Spartā abscesserunt N., absc. ab Hannibale L., nec ab armis aut loco suo, moenibus, a moenibus L., obsidione L. opustiti obleganje, Thyrio, a Capuā L., Armeniā T., neque prius abscesserunt (sc. e proelio) N.; pogosto brezos.; non ante abscessum est, quam ... T. niso se prej umaknili, manibus aequis abscessum T. bitka je ostala neodločena.

2. (o zvezdah) odmakniti se, premakniti (premikati) se: cur Veneris stella numquam longius XLVI partibus, Mercurius viginti tribus a sole abscedat Plin., luna abscedens (naspr. accedens) Plin. pojemajoči, stari mesec.

3. odmikati se = (iz)giniti: cor abscedet Ci., quantum mare abscedebat L. je izginjalo izpred oči.

4. subst. pt. pr. abscēdentia -ium, n (slikarsko in arhit.) v perspektivi odmikajoči se deli (naspr. prominentia): Vitr.

5. medic. izločati se iz telesa, gnojiti se: aliquid sub lingua abscedit Cels.; subst. neutr. pl. (pt. pr.): omnia abscedentia (= omnes abscessus) Cels. gnojne razjede.

— II. pren.

1. (časovno) oddaljiti (oddaljevati) se: neque admodum a pueris abscessit (in daleč) neque admodum adolescentulust Naev. fr.

2. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se čemu: incepto irrito L., non militaribus modo, sed civilibus quoque muneribus L., nec ... ille (Piso) abscessit (od obtožbe) T.

3. iti s tega sveta, umreti: Cypr., cogitet, quam purus abscedat Lact.

4. (pre)miniti, (iz)giniti, zapustiti (koga): somnus ut abscessit O., abscesserat imago (sanjska podoba) Plin. iun.; cito ab eo haec ira abscedet Ter. ga bo minila; z dat.: nonne vides Pallada mihi abscessise? O. da me je zapustila.

5. occ. upasti (upadati), izgubiti (izgubljati) se, zmanjk(ov)ati (naspr. accedere): cives urbium, quae regno abscedunt L., ne quid abscederet Suet.; (v besedni igri): abscedent minae, non accedent Pl.

Opomba: Star. abscēssem = abscēssissem: Sil.

abscons, e [apskɔ̃, s] adjectif težko razumljiv, nejasen, temen

absent, e [apsɑ̃, t] adjectif odsoten, nenavzoč; zdoma; razmišljen, raztresen, nepazljiv; masculin nenavzoča oseba

être absent de Paris biti odsoten iz Pariza, (trenutno) ne biti v Parizu
les absents ont toujours tort nenavzočim se ne zgodi krivica
dire du mal des absents obrekovati nenavzoče osebe
être absent biti odsoten, manjkati

absolu, e [apsɔlü] adjectif neomejen, absoluten; izključen, brezpogojen; popoln; grammaire neodvisen, nevezan; (oseba) avtoritativen, oblasten, absolutističen; masculin absolutist

alcool masculin absolu čisti alkohol
confiance féminin absolue neomejeno zaupanje
majorité féminin absolue absolutna večina
pouvoir masculin absolu absolutna oblast
dans l'absolu brez primerjanja, brez upoštevanja razmer ali okoliščin
on ne peut juger de cela dans l'absolu o tem se ne da soditi brez poznavanja, upoštevanja okoliščin

absorbant, e [-bɑ̃, t] adjectif vpijajoč; figuré zahteven, težaven, naporen; masculin vpojno sredstvo

travail masculin absorbant zahtevno delo