Franja

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!

strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
na tej in oni strani en deçà et au delà
na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
z naše strani de notre côté, de notre part
v stran à l'écart, de côté, à part
na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
po eni strani d'un côté
po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
naslovna stran page de titre
narobe stran (blaga) envers moški spol
nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
nebesna stran point cardinal
notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
spodnja stran dessous moški spol
svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
zahodna stran côté ouest (ali occidental)
zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté

strán (-í) f

1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada

2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali

3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

strána ž, tož. strânu, mn. strâne
1. stran: strana svijeta; ležati na lijevoj, na desnoj -i; gledati sa -e od strani; prva strana u knjizi; okrenuti govor na drugu -u obrniti pogovor na drugo stran; prostirati, širiti se na sve -e; na -u ići iti na stran; na -u metnuti, ostaviti na -u dati, pustiti na stran; na -u pozvati na stran poklicati: novu -u okrenuti novo stran obrniti, na novo začeti; s božje -e moliti za božjo volji, pri kriščevih ranah rotiti; zarađivati sa -e po strani zaslužiti; nauka mu nije sa -e znanost mu ni postranska zadeva; na sve četiri -e svijeta; šalu na -u šalo na stran; debela strana zadnjica, rit
2. stranica, stranska ploskev: kocka ima šest strana
3. tujina: otići na stranu, živjeti na -i
4. kraj, pobočje: strana brijega
5. spol: muška i ženska strana; držati kome -u podpirati koga; s onu -u na drugi strani; ćorava mu strana! naj ga vrag vzame!

string¹ [striŋ]

1. samostalnik
vrvica, vezalka, trak, nit, žica
glasba struna, žica; tetiva (pri loku)
botanika vlakno, nit (stroka); niz (biserov itd.) (tudi figurativno)
garnitura; serija; dolga vrsta; truma (živali)
(večinoma množina), ameriško, pogovorno pogoj, težava, tajna klavzula
ameriško, sleng bahanje, (pretirana) lažna zgodba

in a long string v dolgi vrsti
with a string tied to it s pogojem
no strings attached brez klavzul ali pogojev
the strings množina, glasba godala
a string of beads (pearls) niz biserov
a string of lies vrsta, niz laži
a string of onions venec čebule
a string of carriages povorka kočij
heart-strings množina, figurativno najgloblja, najnežnejša čustva, srcé
third-string tretjevrsten
to be a second string spadati k drugi garnituri, biti drugovrsten, figurativno igrati drugo violino
to harp on one (on the same) string figurativno neprestano govoriti o isti stvari, vedno isto gósti
to have s.o. on a string imeti koga na vrvici
he has all the world in a string figurativno vse mu gre po želji
to have s.o. on the string figurativno pustiti koga v negotovosti
to have (to lead) s.th. in (by) a string brzdati, obvladati, biti gospodar (česa)
to have two strings to one's bow imeti dvoje železij v ognju
to keep s.o. on a string figurativno držati koga dolgo časa v negotovosti
to hold all the strings držati vse niti v rokah, upravljati, voditi (kaj)
to have a string (attached) to it biti oviran, ne iti gladko
to pull (the) strings premikati lutke (v lutkovnem gledališču); figurativno biti neviden, a glavni vodja
to touch a string udariti na struno, figurativno zadeti v živec, na občutljivo mesto (čustva itd.)
to touch the strings gosti (na godalo)

2. pridevnik
godalen

string playing igranje na godalu
string wire žična struna

sublica -ae, f (drugi del besede sor. z lix, liquor, liquēre; osnovni pomen = „podvodni kol”)

1. mostni kol, mostník, mostni nosilec, podmostník: sublicae, quod sub eis aqua liquens habetur Fest., isdem sublicis … pontem reficere coepit C., accensa ligna … sublicis cum haererent, pontem incendunt L.

2. sploh v zemljo zabit kol ali hlod, palisáda, gradíščnica: Vitr., has (sc. angustias vallium) sublicis in terram demissis praesepserat C., subiectis validis sublicis L.

subsistance [sübzistɑ̃s] féminin hrana in vzdrževanje, prehranitev, preživljanje

subsistances pluriel življenjska sredstva; oskrba (z živežem)
(militaire) service masculin de subsistances intendantura, vojaški upravni urad za oskrbo vojske
militaire masculin en subsistance vojak, ki je za hrano in plačo upravno dodeljen kaki drugi enoti
moyens masculin pluriel de subsistances complémentaires dopolnilna sredstva za preživljanje
contribuer à la subsistance de la famille prispevati k preživljanju družine

substitūtiō -ōnis, f (substituere) postavljanje na mesto koga drugega, nadomestitev, nadomeščanje, nadomestilo, zamenjava, zamena, substitúcija: Arn.; occ. postavljanje drugega (drugovrstnega, nadomestnega) (so)dediča, substitúcija: substitutionem frustra fieri Dig., substitutio heredis Dig., ex substitutione heredem esse Dig. biti drugi (drugovrstni, nadomestni) dedič.

succeed [səksí:d]

1. prehodni glagol
slediti (komu, čemu), priti za (kom, čem); biti naslednik, naslediti; podedovati

2. neprehodni glagol
slediti, priti (to za kom, čem)
uspeti, posrečiti se, imeti uspeh, doseči svoj cilj (in pri čem, with pri)

succeeding ages bodoči časi (pokolenja)
autumn succeeds summer za poletjem pride jesen
a calm succeeded (to) the tempest po nevihti je sledila (nastopila) tišina
he succeeded as a doctor kot zdravnik je imel uspeh
he succeeded in doing s.th. posrečilo se mu je, nekaj napraviti
Edward VII succeeded Victoria Edvard VII je sledil Viktoriji
they succeeded with him dosegli so svoj cilj pri njem
he succeeded to his father's estate podedoval je očetovo posestvo
he succeeded his uncle as heir podedoval je po stricu
the plan did not succeed načrt se ni posrečil
we did not succeed in seeing him ni se nam posrečilo, da bi ga videli
we succeeded (very badly) imeli smo (zelo slab) uspeh
to succeed to the throne slediti na prestolu
to succeed to a title (a fortune) podedovati pravni naslov (premoženje)
nothing succeeds like success za enim uspehom pride drugi, uspeh rodi uspeh

successive [səksésiv] pridevnik
zaporeden, zapovrsten, eden za drugim, neprekinjen, sukcesiven, postopen
zastarelo podedovan, deden

the second successive day naslednji drugi dan
three successive times trikrat zaporedoma

suerte ženski spol (srečen) slučaj; usoda; sreča; srečka; vrsta, sorta; način, stanje, položaj; bikoborba del sporeda bikoborbe

suerte de capa parada s plašči (prvi del bikoborbe)
suerte de varas, suerte de caballos nastop s kopji (drugi del bikoborbe)
suerte de banderillas nastop z metalnimi puščicami (tretji del bikoborbe)
suerte de matar, suerte suprema nastop z meči (zadnji del bikoborbe)
suerte humana človeška usoda
caer en suerte pripasti kot delež; doleteti
entrar en suerte (iz)žreban biti
elegir por suerte izžrebati, določiti po žrebu
sacar por suerte žreb vleči, (iz)žrebati
ser hombre de suerte biti otrok sreče, srečo imeti
tener mala suerte ne imeti sreče, imeti smolo
tener buena suerte srečo imeti
a la suerte na slepo srečo
de baja suerte nizkega stanu
de esta suerte, de tal suerte tako, na ta način
de ninguna suerte nikakor ne
de otra suerte drugače, sicer; razen tega
de primera suerte prvovrsten
de suerte que tako da
por suerte slučajno, na srečo
¡Dios te dé suerte! bog ti pomagaj!
echar suertes žrebati
de todas suertes na vsak način, vsekakor

suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

se suivre slediti si
à suivre nadaljevanje sledi
comme suit kot sledi
exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
suivre le chemin iti po poti naprej
suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
suivre la côte pluti vzdolž obale
suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
suivre la mode ravnati se po modi
suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
suivre un parti pripadati neki stranki
suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
suivre une profession opravljati (neki) poklic
suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
suivre un traitement (médecine) zdraviti se
suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
la nuit suit le jour noč pride za dnevom
sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
(prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega

sum¹, esse, fuī, futūrus (glag. tvori svoje obl. iz dveh osnov: 1. iz pr. osnove *H₁es-; ind. pr. (iz podedovane osnove *H₁es-/H₁s-) su-m [iz *som = *esom], osk. súm = skr. ás-mi = gr. εἰ-μί [iz *ἐσ-μί] = sl. sem = lit. esmì, esù = got. im; es [iz *es-si < *H₁esi] = skr. ási = gr. εἶ [iz *ἔ[σ]-σι] = sl. si; es-t [iz *H₁es-ti], osk. est, ist, umbr. est = skr. ás-ti = gr. ἐσ-τί = sl. je = lit. esti = got. in nem. ist; su-mus [iz *s-mos, *sə-mos] = skr. s-máḥ = gr. ἐσ-μέν = sl. smo; es-tis = skr. sthá = gr. ἐσ-τέ = sl. ste; sunt [iz *s-enti], osk. in umbr. sent = skr. sánti = gr. εἰσί [iz *σ-εντί, ἑντί], dor. ἔντι = sl. so = stvnem. sint = got. in nem. sind; cj. pr. [oz. opt.]: si-m, sī-s, si-t itd., stlat. siem, siēs, siet, umbr. sins = lat. sint = gr. εἴη-ν [iz *ἐσ-ίην] = got. sijau; inf. pr.: es-se, osk. ezum, umbr. ezom = gr. εἶναι [iz *ἔσ-ναι]; imp.: es, es-te, es-tō [osk. estud], es-tōte, su-ntō = gr. ἵσ-ϑι, ἔσ-τω, ἔσ-των ali ἔσ-τωσαν; pt. pr. sprva *sēns, sentis [prim. ab-sēns, prae-sēns], pozneje so analogno po gr. ὤν, ὄντος [epsko ἐών iz *ἐσ-ών] tvorili obl. ēns, entis; star. incoh. escit = erit, escunt = erunt. Med dvema vokaloma se s spreminja v r (rotacizem): v ind. impf. er-am [nam. *es-am], er-ās, er-at itd. = gr. ἦν [iz *ἔ[σ]ην ali epsko ἦα [iz *ἦσα]; v fut. erō [nam. *esō], eri-s, eri-t itd. = gr. ἔσ-ο-μαι, ἔσῃ [ἔσει], ἔσται; prim. še epsko cj. pr. ἔω [iz *ἔσω]. 2. vse druge obl. tega glag. se tvorijo iz izposojene osnove *fu- [gl. fuō]: ind. pf. fuī [stlat. fūvī, fūī], cj. pf. fuerim, inf. pf. fuisse; ind. plpf. fueram, cj. plpf. fuissem; cj. impf. forem [iz *fu-sem], forēs, foret itd.; fut. II. fuerō; pt. fut. futūrus -a -um; inf. fut. futūrum -am -um esse, futūrōs -ās -a esse ali kratko fore [iz *fu-se, fu-re])

I. kot samostojen glag. (verbum substantivum)

1. biti, tu biti, bivati, imeti svojo bit (svoje bitje), biti na voljo (na razpolago), živeti, biti živ, obstajati, trajati, (z)goditi se, vršiti se, primeriti (primerjati) se, potekati ipd.: me fuisse quam esse mavelim Pl., Pompeius vir omnium, qui sunt, fuerunt, erunt, princeps Ci., homini omnium, qui sunt, qui fuerunt, qui futuri sunt, nequissimo Ci. ep., Homerus, qui multis ante saeculis fuit Ci., nec enim dum ero, angar ullā re Ci. ep., esse pro teste Ci., O. biti za pričo, veljati za pričo, rege sub hoc Pomona fuit O. je živela, est genitor Peleus O., sive erimus seu nos fata fuisse volunt Tib.; nullus sum, es, est, nulli sunt Kom., Ci. ni me, ni te, ni ga, ni jih, propadel sem (si, je), propadli so, po meni (tebi, njem, njih) je (prim. gr. ὄλωλα), alteri nulli sunt Ci. drugih ni = drugi so pomrli, me nusquam aut nullum fore Ci.; tako tudi: ergo nunc Dama sodalis nusquam est? H. torej … Dama (Dame) zdaj ni (nikjer) več = torej je … Dama umrl? S stvarnim in abstr. subj.: quid est tibi? Ter., esse ea dico, quae cerni tangive possunt Ci., dum hiems est Ci., solis defectio fuit Romulo regnante Ci., dum fortuna fuit V., est locus V., est nemus, via O., non galeae, non ensis erant O. ni bilo ne čelad ne meča, silentium erat L., neque enim est periculum Ci., periculum erat N., effecit, ut esset pecunia N. da je bil denar na voljo, apparuit, nisi ille fuisset, Spartam futuram non fuisse N. da bi bila Sparta izgubljena. V logičnem pf.: fuimus Troes, fuit Ilium V. bili smo … , bil je … (zdaj pa nas … , zdaj pa ga ni več), sed fortuna fuit V., fuit, cum hoc dici poterat L. bil je čas (pa ga zdaj ni več) = minil je čas.

2. occ.
a) (s subjektnim relativnim stavkom) sunt qui so ljudje, ki = nekateri, marsikateri, marsikdo, est qui, est quod je tu pa tam kateri, ki, je tu pa tam kaj, kar = ta in oni, to pa ono, marsikdo, marsikaj, redko (o stvareh) sunt quae = nekatere (marsikatere) reči, marsikaj; α) z ind., ki poudarja dejstvo (dejansko kakovost): sunt qui volunt te conventam Pl., sunt qui scripserunt Varr., sunt qui piscibus … vivere existimantur C. so nekateri, o katerih se misli, da … = o nekaterih se misli, da … , sunt quibus in satira videor nimis acer H., sunt quos genus hoc minime iuvat H., est qui nec … pocula Massici nec partem solido demere de die spernit H., sunt tamen, quae praeterii Ci. ep.; pesn.: est quibus Eleae concurrit palma quadrigae Pr. Subj. nekoliko bolj določen: sunt enim quidam qui molestas amicitias faciunt Ci., sunt autem bestiae quaedam, in quibus inest aliquid simile virtutis Ci., fuere tamen … complures, qui ad Catilinam initio profecti sunt S., permulta sunt, quae dici possunt Ci. β) pogosteje s cj., ki zaznamuje le namišljeno posledico ali kakovost sunt (sc. tales) qui (= ut ii), est (sc. talis ali is) qui (= ut is), redkeje (o stvareh) sunt quae, est quod: sunt qui discessum animi a corpore putent esse mortem Ci., est quod differet inter iustitiam et verecundiam Ci., fuere ea tempestate, qui dicerent S., sunt qui crustis et pomis viduas venentur avaras H., fuit et qui suaderet appelationem mensis Augusti in Septembrem transferendam Suet. Subj. nekoliko določnejši: sunt autem quidam e nostris, qui haec subtilius velint tradere Ci., erat porro nemo, in quem ea suspicio conveniret Ci., sunt non nullae disciplinae, quae officium omne pervertant Ci., tria sunt, quae sint efficienda dicendo Ci., sunt delicta tamen, quibus ignovisse velimus H., sunt verba et voces, quibus hunc lenire dolorem possis H. Včasih stojita ind. in cj. v isti periodi oz. pismu: quamquam non nulli sunt in hoc ordine, qui aut ea, quae imminent, non videant aut ea, quae vident, dissimulent. Qui spem Catilinae mollibus sententiis alluerunt coniurationemque nascentem non credendo corroboraverunt Ci. (Orat. in Catilinam 1, 30), vestīs Gaetulo murice tinctas sunt qui non habeant, est qui non curat habere H. (Epist. 2, 2, 181—182; prim. tudi H., Epist. 2, 2, 128—135). Za zanikanim esse stoji v zanikanem stavku nav. quin (nam. qui non): est fere nemo, quin acutius vitia in altero quam recta videat Ci., toda: nemo erit, qui nesciat Ci. — Podobni izrazi so: est ubi α) (krajevno) je kraj, kjer: est ubi plus tepeant hiemes … ? H. β) (časovno) je (tak) primer, da = primeri se, da … = nekaterikrat, včasih: erit ubi te ulciscar, sei (= si) vivo Pl., est ubi id isto modo valeat Ci., interdum vulgus rectum videt, est ubi peccat H.; est cum = (časovno) est ubi: est cum non est satius Corn.; est unde: est unde haec fiant Ter.; est quod je razlog (povod, vzrok), da … , non ali nihil est quod, non ali nihil est cur ni razloga (povoda, vzroka), da … : nam est quod invisam domum Pl., est quod me transire ad forum iam oportet Ter., est quod referam ad consilium L. imam vzrok, da … , etsi magis est quod gratuler tibi quam quod te rogem Ci. ep., nihil est illic quod moremur diutius Ter., nihil est quod extimescas Ci. ep. ali quod timeas non est O. nimaš se česa bati, non est quod multa loquamur H., quare non est cur eorum qui se studio eloquentiae dediderunt spes infringatur Ci., superiori epistulae quod respondeam nihil est Ci. ep.; redkeje v enakem pomenu est ut: ille erat ut odisset Ci. je imel vzrok sovražiti (da sovraži, za sovraštvo), magis est ut ipse moleste ferat erasse se Ci.
b) (s subjektnim inf.) svobodno je, dovoljeno je, mogoče je, more se, da se, sme se: Ca., Ter., Val. Max., Dig. idr., est gaudia prodentem vultum celare H., unde laboris plus haurire mali est H., neque est te fallere quicquam V., quae contingere non est corpore, sint animo cuncta videnda meo O., nec non et Tityon, Terrae omniparentis alumnum, cernere erat V., ut coniectare erat intentione vultūs T., verbo obiecta verbo negare [satis] sit L., nec sit mihi credere tantum! V. o da bi ne smel verjeti v kaj tako groznega!, ne tibi si[n]t duros montes et frigida saxa, Galle, neque expertos semper adire lacus Pr., nec tibi sit duros acuisse in proelia dentes Tib., fuerit mihi eguisse aliquando pretium tuae amicitiae S.
c) (subj. je zahtevni stavek) est ut je, da … , primeri (zgodi) se, da … , nanese, da … : „est“ inquit „ut dicis, Antoni, ut plerique philosophi nulla tradant praecepta dicendi … “ Ci., quando denique fuit ut quod licet non liceret? Ci., est ut viro vir latius ordinet arbusta sulcis H., non est igitur, ut mirandum sit Ci. ni torej, da bi se človek čudil, ni se torej treba čuditi, neque est, ut putemus Plin. ni, da bi verjeli, ne smemo verjeti. Za zanikanim esse stoji v zanikanem stavku tudi quin: numquam est enim, quin aliquid memoriae tradere velimus Corn. Poseb. pogosto je opisovanje inf. fut. act. in inf. fut. pass. s fore ut ali futurum esse ut (gl. tudi fuō): clamabant fore, ut ipsi se di immortales ulciscerentur Ci. To opisovanje je običajno nam. (redkega) inf. fut. pass.: futurum esse paucis annis, uti omnes ex Galliae finibus pellerentur C., exaudita vox est a luco Vestae … futurum esse, nisi provisum esset, ut Roma caperetur L.; opisovanje je nujno pri glag. brez sup.: spero fore ut perspiciam Ci. ep., spero fore studiis non solum amicorum sed etiam alienorum ut vi resistamus Ci. ep.

3. (s krajevnimi določili) kje bi(va)ti, nahajati se, muditi se: esse in castris Ci., N., in hortis, in publico, Romae Ci., Athenis Ci. ep., nonne mavis tuae domi esse? Ci. ep., esse in foro, in vinclis N., ante oculos esse O., non est Bacchus in illis O. Bakha ni med njimi, si foret in terris H. = ko bi še živel; esse in aliquo loco včasih = kje biti (stati) zapisano: est in lege Ci., quid enim fuit in illis (sc. litteris) praeter querelam temporum? Ci. ep., quamquam est in (sc. Catonis) Originibus (z ACI) Ci., erat (fuit) in fatis O. v knjigi usode stoji zapisano, v knjigi usode je določeno. Z adv. loci: nisi prius a vobis impetraro … ut hic sitis hodie Ci., hostes prope sunt L., procul este V., O. ali este procul Mart. oddaljite se, caput est (leži) a corpore longe O. Z abstr. subj.: in Miltiade erat cum summa humanitas, tum mira communitas N., quantum in te fuit L. kolikor je bilo na tebi = kolikor je bilo odvisno od tebe = kolikor je bilo v tvoji moči; tako tudi: quod in familia nostra fuit, praestitit S. Pomni še rekla:
a) esse in aliquo O. biti (tičati) v kom, v podobi koga, spremenjen biti v koga
b) esse ad ali apud aliquem biti, muditi se pri kom = biti, muditi se na domu ali v hiši koga, priti na obisk h komu, obisk(ov)ati koga: tum ad me fuerunt (po novejših izdajah ferunt) Varr. ap. Non., fuisti igitur apud Laecam illa nocte Ci., fuit (sc. Curio) ad me sane diu Ci. ep., quorum sint legati apud se C., sub uno tecto esse atque ad eosdem penates L., apud me sis volo Ter. da si pri meni na kosilu; nam. krajevnega določila (z ad ali apud) tudi esse cum aliquo biti s kom = α) biti v hiši ali sobi koga: me te oblectes, mecum tota sis Ter., quam vellem Menedemum invitatum, ut nobiscum esset Ter. da bi bil pri meni na kosilu, essetne quis intus cum Caesare Suet.; dvoumno: tu vero, inquam, ducas licet, si sequetur; erit enim mecum (a) z menoj in b) na moji strani), si tecum erit Ci. β) skupaj biti, družiti se s kom, občevati s kom: erat cum eo quidam ex Arcadia hospes N., eram cum Stoico Diodoto Ci., complectar eius familiarissimos, qui … multumque mecum sunt Ci. ep., erat nemo qui cum essem libentius quam tecum et pauci quibuscum essem aeque libenter Ci. ep., secum esse Ci. zase biti (živeti). γ) biti (živeti) skupaj s kom, stanovati pri kom, oženjen biti s kom, omožena biti s kom: Pl., O. idr., cum hac si qui adulescens forte fuerit Ci., cuius soror est cum P. Quinctio Ci.
c) esse ab aliquo biti čigav, biti na strani koga, biti pristaš koga, držati s kom (prim. stare ab aliquo): esne tu annon es ab illo milite Macedonio? Pl., ab Andriast ancilla haec Ter., erat enim ab isto Aristotele Ci., erant (sc. epistulae) abs te Ci. ep., vide, ne hoc … totum sit a me Ci. da … ne govori zame; podoben pomen ima besedna zveza esse pro aliquo biti za koga, biti (hoditi) komu v dobro ali v hvalo, biti (priti) komu prav, biti komu v prid ali v uspeh: iudicia … partim nihil contra Habitum valere, partim etiam pro hoc esse Ci.
d) esse in aliquem locum iti kam in biti tam, oditi kam in biti tam: Pl., fui hodie in funus Petr. šel sem danes na pogreb = danes sem bil na pogrebu, quo die in Tusculanum (po novejših izdajah in Tusculano) essem futurus Ci. ep., ex eo tempore res esse in vadimonium coepit Ci., in vulgus gratus ali in vulgus ignotus Ci. ep. (pri) ljudstvu. Metaf. (v kakem stanju) biti, nahajati se, živeti: esse in noxa Ter., in mora Ter. zamudo povzročati, hominem video … non modo in aere alieno nullo, sed in suis nummis multis esse et semper fuisse Ci. da ni le brez dolga, temveč da je in da je bil vedno zelo petičen, alicui in amore atque deliciis esse Ci. ljub in drag biti komu, esse in officio Ci., in magna spe Ci. ep. v dobri (trdni) nadi biti, trdno upati, (za)trdno se nadejati, summo in honore Ci. zelo spoštovan (veljaven, uveljavljen) biti, in laudibus Ci. ali in summa laude M. (zelo) sloveti, in magno nomine et gloria Ci. imeniten in slovit biti, in magna gloria magnisque opibus L. zelo slovit in premožen (imovit) biti, in honore, in pretio H., in summa infamia, in probris, in vitio, in iniustitia, in tanta maestitia, in servitute Ci., in invidia S., O. osovražen biti, mrzek biti, vzbujati ne(je)voljo, in periculo N., in ingenti periculo L., in ambiquo, in dubio O. biti v dvomih, dvomiti, in incerto S., T., Auct. b. Alx. biti negotov, in crimine O. veljati za krivega, imeti se za krivega, in pace L., in laxa … toga Tib.; poseb.: si quid eo fuerit Pl. (evfem.) ko bi se mu kaj pripetilo, quidnam se (abl.) futurum esse L. kaj neki da bo z njim; pomni frazo: in eo est, ut na tem je, da: cum iam in eo esset, ut oppido potiretur N.
e) biti v čem ali pri čem, stati na čem, odvisen biti od česa, zaviseti od česa: res erat non in opinione dubia Ci., totum in eo est, ut … Ci., omnem reliquam spem in impetu esse equitum L., auxilium est in aliquo C., vestroque in numine Troia est V. in od vaše volje je odvisna Troja, vivat an ille occidat, in dis est O. je v božjih rokah, non est in medico semper, ut … O., tudi: quoniam totum in eo sit, ne contrectentur pocula Col., totum in eo est, quod … Ci. ep.

4. (z načinovnim adv.) biti kakšen, imeti se kako, goditi se kako (komu): sic (tak) sum, ut vides Pl., si ita (tak) es, ut ego te volo Pl., postquam haec [c]aedīs ita erant ut dixi tibi Pl., ita sunt res nostrae Ci. v takem položaju so, na tem so, sic vita hominum est Ci., sic, inquit, est Ci. meni se dobro godi, pulchre ut simus Pl. da nam bo dobro, pulchre fuerit tibi H., est pulchre tibi cum tuo parente Cat., quare non tibi sit bene ac beate? Cat., non, si male nunc, et olim sic erit H., frustra id inceptum Volscis fuit L., dicta impune erant T. niso bile podvržene kazni, niso bile deležne kazni, niso bile kaznovane; poseb. pogosto sat ali satis est (za)dosti je, dovolj je: nam mihi facti fama sat est V., sed periisse semel satis est V.; tako tudi terrorum et fraudis abunde est V.

5. v resnici, (za)res biti, v moči (veljavi) biti, veljati, imeti moč ali veljavo: neque testimonii dictio est Ter., neque provocatio erat L., (sc. consules) quorum cognitio et iudicium fuit Ci. ep., si sum regina O., est, ut dicis, Cato Ci. je tako, sicut est ali sicut erat O., Ci. kakor je res, kakor je res bilo, sunt ista, Laeli Ci. to je res tako, nihil horum est, iudices Ci. nič od tega ni res, quod, ut est, hebes esse videtur O., sic est: acerba fata Romanos agunt H. res je tako!, sit ita ali sit quidem bodi tako, bodi; tudi: sit sane ita Ci.; še pogosteje esto (= εἶεν) toda bodi tudi, bodi, naj bo, dobro (kot dopustilo, kadar se v govoru prehaja k čemu znamenitejšemu, pri tem pa se aktualna tematika obravnava kot manj pomembna): esto; ipse nihil est, nihil potest; at venit paratus cum subscriptoribus exercitatis et disertis Ci., non dabitur regnis (esto) prohibere Latinis atque immota manet fatis Lavinia coniunx: at trahere atque moras tantis licet addere rebus V., sedit qui timuit, ne non succederet. Esto. Quid? Qui pervenit, fecitque viriliter? H.; z ACI: verum esto aliis alios rebus studiisque teneri: idem eadem possunt horam durare probantes? H.

6. na razpolago (voljo) biti; od tod
a) z dat. personae alicui aliquid est komu biti kaj = kdo imeti kaj: Kom. idr., pater est mihi Iuppiter ipse O., mihi Tantalus auctor (sc. est) O., est mihi nonum superantis annum plenus Albani cadus H., quo nunc iter est tibi? H. kam ti je pot? kam gre tvoja pot? kam te nese pot? kam greš?, amicorum neque nobis neque quoiquam omnium satis fuit S., nisi iam tum esset honos eloquentiae Ci., mihi est in animo Ci. kanim, nameravam, fides alicui est L. zaupa (verjame) se komu, di, quibus imperium est pelagi V., sunt mihi semidei, sunt (anafora) rustica numina, Nymphae O., spes mihi fuit O., his erat inter se de principatu contentio C.; tudi est alicui aliquid cum aliquo: est igitur homini cum deo similitudo Ci., cum quo ei hospitium erat N., nobis cum Faliscis … societas non est L.; res est alicui cum aliquo, tudi brez subst. res = kdo imeti s kom opravka, kdo imeti opraviti s kom, kdo biti s kom v zvezi: quod si tibi res sit cum eo lenone, quo mihist Ter., tecum enim mihi res est, T. Rosci Ci., cum homine edaci tibi res est Ci. ep., cum senatore res est Ci. ep., cum his mihi res sit, qui eruptionem probant C., quod cum duce haudquaquam Flamini Sempronique simili futura sibi res esset L., tecum nil rei nobis … est Ter., sibi cum illa … posthac nihil futurum Ci., si mihi tecum minus esset quam est cum tuis omnibus Ci. ep.; frazi nomen est alicui „komu biti (kako) ime“ ali „kdo se (kako) imenovati“ dostavlja Ci. ime nav. v nom., L. večinoma v dat., poklas. lat. tudi v gen.: Hecyra est huic nomen fabulae Ter., altera autem est urbs Syracusis, cui nomen Achradina est Ci., fons aquae dulcis, cui nomen Arethusa est Ci., nomen Mercuriost mihi Pl., Troia et huic loco nomen est L., pagoque Troiano inde nomen est L., leges decemvirales, quibus tabulis duodecim est nomen L.; tako tudi: P. Cornelius Scipio, cui postea Africano fuit cognomen L. (prim. S. Iug. 5) ki je imel pozneje priimek Afriški. K dat. personae utegne pristopiti še kak atribut: plebi militia (sc. esse) volenti putabatur S., quibus bellum volentibus erat T., ut quibusque bellum invitis aut cupientibus erat T. proti volji ali po volji. Elipt.: quae tibi causa viae (sc. est)? O., quid tibi cum armis? O.
b) z dat. personae in dat. rei ali samim dat. rei komu v (za, kot) kaj biti, komu v (za, kot) kaj rabiti, komu v (za, kot) kaj služiti: mihi impedimento estis Ter., esse alicui auxilio, praesidio, curae C., esse laudi S., esse gloriae N., esse ludibrio L., esse usui C., N., rem esse testimonio Ci., satis magno argumento esse debet, quod … Ci., accusant ii, quibus occidi patrem Sex. Rosci bono fuit Ci. je bilo v korist; elipt.: cui bono (sc. est)? Ci., quae victoria tantae fuit Atticis laetitiae, ut … N., huic nemus est odio O. ta sovraži gaj, sibi oneri esse O. sam sebi biti v nadlego, sam sebi biti preveč, radix eius vescendo est decocta Plin., quae humori extrahendo sunt Cels., quae esui et potui forent Gell., quae esui potuique sunt Dig.; pesn.: hoc iuvat et melli est H. to je sladko kot med, to je medenosladko. —

II. Kot vezni glagol (verbum copulativum)

1. (vežoč kot vez (copula) s subj. raznovrstna predikatna imena) biti: aureus axis erat O., homines mortales sunt Ci., loci natura erat haec C., Demetrius iis unus omnia est L., omnia pontus erat O., tota domus duo sunt O., nos numerus sumus H., captivi militum praeda fuerant L., mors ultima linea rerum est H., omnium rerum mors est extremum Ci. ep. Pogosto razlagajoč id est, hoc est to je, to se pravi: at Orpheus, id est imago eius, ut vos vultis Ci. in scaena, id est in contione Ci., ut aegritudine opprimatur, id est miseriā Ci., vos autem, hoc est populus Romanus … satis habebatis animam retinere S. Vez je pogosto izpuščena, poseb. v obl. est, sunt in esse, in to ne le v pregovorih in rekih (kot npr.: quot homines, tot sententiae: suos quoique (= suus cuique) mos Ter., summum ius summa iniuria Ci. idr.), ampak tudi sicer, zlasti pri pesnikih, pa tudi v dobri prozi, v kateri sta npr. inf. pf. pass. in inf. fut. večinoma brez vezi esse: quo res summa loco (sc. est), Panthu? V., linquenda tellus (sc. est) H., habenda ratio valetudinis (sc. est), utendum exercitationibus modicis (sc. est) Ci., hostibus belloque gratiam habendam (sc. esse) L., suspicor has quoque somni (sc. esse) O., Poeni foedifragi (sc. sunt), crudelis Hannibal (sc. est), reliqui iustiores (sc. sunt) Ci., egressus e castris iure iurando se solutum (sc. esse) putabat Ci., quod iam pridem factum (sc. esse) oportuit Ci., si vim facere conentur, (sc. se) prohibiturum (sc. esse) ostendit C., a Pyrrho perfuga senatui est pollicitus se venenum regi daturum et eum necaturum (sc. esse) Ci.; redkeje se izpuščajo druge obl.: ad arcem oppidi praesidium hostium (sc. erat) S., nec vero in armis praestantior (sc. fuit) quam in toga Ci., nomen quod et ante (sc. fuerat), remansit O., potest incidere contentio, utrum honestius (sc. sit) S., dolus an virtus (sc. sit), quis in hoste requirat? V., videret, ut, quibus lingua prompta ac temeraria (sc. esset), aeque in pugna vigerent manus L.

2. predikatno ime je opisano
a) s posesivnim gen. biti čigav, spadati kam, pripadati komu ali čemu, podvržen biti komu ali čemu: neque se iudicare Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani C., praeter Capitolium atque arcem omnia haec hostium erant L., cuius tum fasces erant L., qui Romanae partis erant L., ut semper optimarum partium esset N., ea civitatis Rhodiorum essent L., Dolopes numquam Aetolorum fuerant, Philippi erant L., eiusdem civitatis, aetatis esse N., Ptolemaeus propter aetatem alieni etiam tum arbitrii erat L. je bil pod tujim vodstvom (oblastjo); occ. α) (v zvezi s totus ali brez njega) biti čigav = vdan biti komu ali čemu, ozirati se na koga ali kaj, (po)brigati se za koga ali kaj, poskrbeti za koga, kaj: me Pompei totum esse Ci. ep., plebs novarum rerum atque Hannibalis tota esse L., hominum, non causarum toti erant L., eorum hominum Attalus erat L., suarumque rerum erant omissā publica cura L. β) alicuius est s pron. subj. n. ali s subjektnim inf. ali celim stavkom = stvar (lastnost, značilnost, svojstvo, navada, naloga, opravilo, dolžnost, dokaz, znamenje) koga, česa biti, pristajati komu, čemu, kazati ali pomeniti koga, kaj, primerno biti za koga, kaj: id negavit sui esse consilii N. da to ni stvar njegove sodbe, da to ne pristoji njegovi sodbi, est igitur adulescentis maiores natu vereri Ci., cuiusvis hominis est errare Ci. vsak človek se lahko moti, est enim sapientis iudicis … semper, … quid lex et religio cogat, cogitare Ci., an cuiuslibet auris est exigere litterarum sonos? Q.; redkeje z ut: est miserorum, ut malevolentes sint Pl., negavit moris esse Graecorum, ut in convivio virorum accumberent mulieres Ci., est enim hoc Gallicae consuetudinis, uti … cogant C. to spada h galskim navadam, to je galska navada. Nam. gen. osebnih zaimkov se uporablja n. sg. svojilnih zaimkov: est tuum … videre, quid agatur Ci., fuit meum quidem iam pridem rem publicam lugere Ci. ep.
b) z gen. qualitatis biti kakšen, imeti kako lastnost, pripraven, uporaben, raben, sposoben biti za kaj, biti zmožen česa, zmoči: tam nulli (nullius) consili sum Ter. tako brez nasveta sem, prav nič si ne znam svetovati, me timidum, nullius animi, nullius consili fuisse confiteor Ci., disputatio non mediocris contentionis est Ci., haec iumenta (konji) cotidianā exercitatione, summi ut sint laboris, efficiunt C. da so zmožni največjega napora, potestatis suae esse L. biti sam svoj, biti samostojen, sentiebat se Alcibiade recepto nullius momenti apud exercitum futurum N., sui roboris esse O., tantae molis erat Romanam condere gentem V. tako težko je bilo, refer … cuius fortunae, quo sit patre H., (sc. Claudius) somni brevissimi erat Suet.; z gen. gerundivi biti, biti, rabiti ali služiti kot (za, v) kaj, biti zmožen (sposoben) kaj narediti (storiti), móči kaj narediti (storiti): victoria non ferendae invidiae erit O., quae res evertendae rei publicae solent esse Ci., regium imperium, quod initio conservandae libertatis atque augendae rei publicae fuerat S., quae temere agitassent, ea prodendi imperii Romani, tradendae Hannibali victoriae esse L.; nam. gen. tudi dat. gerundivi ali gerundii: oneri ferendo esse L. móči nositi breme, tu nec solvendo eras nec … Ci. nisi mogel niti plačati niti … , nec tamen solvendo aeri alieno res publica esset L., illud quaero, sintne ista praedia censui censendo Ci. ali so … zmožna cenitve (popisa) = ali se lahko štejejo … za civilnopravno last, qui cultus habendo sit pecori … canere incipiam V. kakšna skrb (kakšna nega) je potrebna pri živinoreji, kako gleštanje je potrebno pri živinoreji; s praep. ad: vinum murteum est ad alvum crudam Ca., valvae, quae olim ad ornandum templum erant maxume Ci., res, quae sunt ad incendia C.; occ. α) z gen. pretii (gen. nedoločne cene ali cenitve) biti vreden, biti kake vrednosti, imeti vrednost, veljati, stati: a me argentum, quantist (sc. servus), sumito Ter., qui (sc. ager) nunc multo pluris est, quam tunc fuit Ci., frumentum tanti fuit, quanti iste aestimavit Ci.; pren.: pluris est oculatus testis unus quam auriti decem Pl., magni mihi erunt tuae litterae Ci. ep., mea mihi conscientia pluris est quam omnium sermo Ci. ep., videbant Eumēne recepto omnes prae illo parvi futuros N., aliquid est tanti, est mihi tanti gl. tantus; določena cena stoji v abl. pretii: mille sestertiis esse Ci., sal erat sextante L. je stala en sekstant; vendar tudi: emere denario, quodsi mille denarium Ci., agellus erat centum milium nummum Plin. iun. β) z gen. mere ali vsebine (določene z atributivnimi števniki) biti (toliko in toliko) česa, sestajati iz česa, biti sestavljen iz česa, meriti, obsegati, v sebi imeti, imeti, šteti: quorum erat quinque milium numerus C., spatium est pedum sescentorum C., huius (sc. Xerxis) enim classis mille et ducentarum navium longarum fuit N., via erat dierum fere decem N. je bila dolga skoraj deset dni hoda, annumque (sc. Caesar) ad cursum solis accomodavit, ut trecentorum sexaginta quinque dierum esset Suet., annorum octoginta esse N. imeti 80 let, biti star 80 let.
c) z abl. qualitatis biti (z gen. kakovosti), imeti kaj (na sebi ali v sebi): aetate eā sum Ter. te starosti sem, v teh letih sem, esse capite operto Ci., esse aegro corpore Ci. biti bolan, tenuissima valetudine esse C., simus eā mente Ci., fac animo magno sis Ci., bono (alieno) animo esse in aliquem Ci. biti dobrohoten (zlohoten) do koga, esse ingenti magnitudine corporum C., summā iracundiā esse C. biti zelo nagle jeze, biti zelo jezljiv, hi (sc. uri) sunt … figurā tauri (gen.) C., staturā fuit humili (sc. Agesilaus) et corpore exiguo N.
d) s predikativnimi prepozicionalnimi izrazi; s subjektom identično predikatno ime je izpuščeno: is liber, qui est de animo (sc. liber) Ci. ki razpravlja o duši, v katerem se razpravlja o duši, in libris, qui sunt de natura deorum Ci., haec omnis, quae est de vita et de moribus philosophia Ci. ki se tiče življenja, ki zadeva življenje (= etika); od tod potem biti, sestajati, biti sestavljen iz česa: domus est ex aere (= aënea) O., de duro est ultima (sc. proles) ferro (= ferrea) O., sed et haec de plebe (= plebeia) fuerat O., dactylus, qui est e longa et duabus brevibus Ci., temeritas ex tribus brevibus et longā est Ci.
e) s predikativnimi časovnimi adv.: sunt procul ab huius aetatis memoriā Ci., non solet esse diu Pr. dolgo trpeti (trajati). —

III. kot pomožnik (verbum auxiliare) = biti, ki se uporablja za tvorbo opisnih pasivnih glagolskih oblik, in sicer v zvezi s pt. pf. za opisovanje ind. in cj. pf. in plpf. pass. in pass. ind. fut. II: scriptum -am -um esse, scriptus -a -um sum (sim, eram, essem, ero), v zvezi s pt. fut. act. in z gerundivom ter za tvorbo aktivne oz. pasivne opisne sprege (coniugatio periphrastica activa et passiva): scripturus -a -um sum (sim, eram, essem, fui, fuerim, ero itd.) oz. scribendus -a -um sum (sim, eram, essem, fui, fuerim, ero itd.). Pt. pf. v zvezi z esse izraža kot pf. ali plpf. historicum v preteklosti dovršeno oz. pred kakim drugim preteklim dejanjem dovršeno dejanje: epistula scripta est, scripta erat pismo je bilo napisano, pismo je bilo napisano (prej); kot pf. ali plpf. logicum pa sedanje oz. preteklo stanje: epistula scripta est pismo je pisano, epistula scripta erat pismo je bilo pisano. K pt. pf. pa lahko pristopi pomožnik tudi v obl. fui, fuerim, fueram, fuissem za izražanje preteklega stanja: epistula scripta fuit pismo je bilo pisano, scripta fuerat (fuisset) je bilo (bi bilo) pisano; prim.: cui (sc. aquilae argenteae) domi tuae sacrarium constitutum fuit Ci., consulares, qui tibi persaepe ad caedem constituti fuerunt Ci., si qui foederatis civitatibus adscripti fuissent Ci., Literni monumentum monumentoque statua superimposita fuit L., bis tibi triceni fuimus vocati Mart. V avgustejski in poklasični, pri deponentnikih pa tudi že v predklasični dobi so začeli mešati in zamenjevati oba sklada: miratus fui, oblitus fui (= miratus sum, oblitus sum) Pl., Leontinorum … nemo post captam urbem violatus fuerat (= violatus erat) L., quid enim tandem passurum fuisse filium suum … si fusus, fugatus, castris exutus fuisset (= … exutus esset) L., Manto per medias fuerat … vaticinata vias (= erat vaticinata) O., frustratus (pass.) fuit (= frustratus est) Gell., proeliatum (pass.) fuit (= proeliatum est) Iust.; pt. pf. najdemo tudi v zvezi s fuero nam. ero (toda ne pri Ci.): si copiae fuerint (= erunt) coactae Pompeius in Ci. ep. (Ad Atticum). Redko in le poklas. stoji esse pri pt. pr.: Hecuba est apud Ennium dicens (= Hecuba … dicit) Gell.

Opomba: Zastar. obl.: esum (= sum) Varr.; escit (= erit) Lucr., Tab. XII ap. Gell., ap. Ulp., ap. Fest.; escunt (= erunt) Tab. XII ap. Ci.; siem (= sim) Pl., Ter.; siēs (= sīs) Pl., Ter., Ca. fr.; siet (= sit) Acc. fr., Pl., Ter., Ca., Lucr., Formula vetus ap. Gell.; sient (= sint) Pl., Ter., Ca.; pt. pr. ēns je (po Prisc.) baje uporabljal C.

summus 3 (iz *sup-mo-s; sup = sub; prim. skr. upamáḥ najvišji, gr. ὕπατος : ὑπό, umbr. somo (= summum)) superl. k adj. superus

I. najbolj zgornji, najzgorn(j)ejši, najvišji (naspr. īnfimus, īmus): summum iugum montis C., pars summum castrorum locum petere coepit C. na vzpetino, na kateri je stal tabor, ex summi cacuminis luco L., summus ego (sc. iacui in triclinio) H. najzgorn(j)ejši = prav zgoraj, najvišje (tj. na prvem, na najčastnejšem mestu); metaf. (o zvoku, glasu) najvišji, najmočnejši, najglasnejši (naspr. īmus): summo haec clamore Pl., agere clamore summo Ter., summo sonitu quatit ungula terram Enn. ap. Macr., sonus summus Plin., Q., vox summa Q., iubeo te salvere voce summa, quoad vires valent Pl., qui summa voce versus multos uno spiritu pronuntiare consuescebat Ci.; toda: modo summa voce (= z najdebelejšim ali najglobljim glasom, z basom), modo hac resonat quae chordis quattuor ima H. (po razporeditvi strun na tetrakordu, na katerem je bila basova struna najvišja, visokotonska struna pa najnižja); partitivno = najzgorn(j)ejši del, najvišji del česa: Ca., Enn., Ter. in poznejši pisci: summus puteus Pl. vodnjakov rob, rob vodnjaka, summum vestimentum Pl. skrajni rob oblačila, summa purpura Lamp. rogljiček ali ušesce toge, summus clipei umbo V. konica (rt) ščitovega popka, in summo (sc. clipeo) custos Tarpeiae Manlius arcis stabat V. na zunanjem ščitovem robu (drugi vežejo: in summo Tarpeiae arcis; gl. spodaj subst. summum -ī), summus mons C. vrh gore, summi montes V. vrhovi (konice, rti) gora, summa urbs Ci., V. ali summa arx V. zgornji del mesta, najvišji del mesta, grad, summum tectum V. sleme, in summa sacra via Ci. prav zgoraj na sveti cesti, summa aqua ali unda, summi fluctus, summa aequora, summum mare V. površina vode itd., summo pectore exstare C. prav zgoraj iz prsi, summum corpus V., O. površina telesa, koža, summa cutis Cels. površina kože, summi digiti Q. konice prstov na nogi, summaque per galeam delibans oscula fatur V. (gl. dē-lībō), summas (sc. amphoras) operit auro N. vrče zgoraj, summa gramina V. travni vršički. Od tod subst.

1. summum -ī, n najzgorn(j)ejši del, najvišji del, najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, najvišji prostor, višina, vrh, vršina, rt: summum tecti V. sleme, ab eius (sc. frontis) summo … late diffunduntur (sc. cornua) C., ad summum montis egressus est S.; v pl.: summa tectorum Cu. hišne stehe, summa Lycaei V. vrhovi, summa collis Auct. b. Afr. konica, rt, summa scopuli V. ali petrae Cu. vrhovi, konice, summa (sc. corporis) riguerunt Sen. ph. okončine, skrajn(j)i udje; v obscenem pomenu: summa petere Mart.; abstr. (brez določila v gen.) najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, vrh, vrhunec: non longe abesse a summo Ci., leviter a summo inflexum bacillum Ci. od zgoraj, collis ab summo aequaliter declivis C. z vrha, od vrha, od zgoraj, angustius ad summum fastigium C. navzgor, in summo C., L. na vrhu, sunt in summo Plin. iun. prav zgoraj, in summum evadere L., redire in summum Petr., a summo petere Q. površno, dare a summo bibere Luc. fr. začenši od zgoraj, od zgoraj naprej = po vrsti; tako tudi: da, puere, ab summo Pl. ali puere, a summo septenis cyathis committe hos ludos Pl., si quid de summo petas Pl. če hočeš kaj iz najvišje sklede, emergere ad summum Lamp. na površje.

2. summa -ae, f, gl. summa. —

II. metaf.

1. (po dostojanstvu, veljavi, kakovosti ipd.) najvišji, prevzvišeni, največji, najimenitnejši, najznamenitejši, najodličnejši, najizvrstnejši, najboljši, najpoglavitnejši, glavni, najvažnejši, najpomembnejši
a) (o osebah): summus vir Ci., summi viri Pl., summi homines Ci., summus imperator Pl., Ci. vrhovni poveljnik, nadpoveljnik, in summis habitus est ducibus N. šteli so ga med najznamenitejše vojskovodje, summus amicus Ter. najboljši, Simulo fuit summus (sc. amicus) Ter., summum (sc. amicum) alicui esse Ter., summus deûm rector O., summus Iuppiter Enn. ap. Non., Pl., summus Sol Enn. ap. Prob., pater summus (sc. Iuppiter) V., summus deûm V., O., sacerdos Vulg.; z gen.: severitatis et munificentiae summus T. najvišji sodnik o strogosti in milosti. Od tod subst. α) summus -ī, m najvišji, visoki (naspr. infimus najnižji, nizki, namreč izmed ljudstva): Amm.; nav. v pl.: cum par habetur honos summis et infimis Ci., cum a summis, mediis, infimis hoc fit Ci. β) summa -ōrum, n glavna oseba, glavni: summa ducum, Atrides O. (prim.: ductores Danaûm delecti, prima virorum Lucr.)
b) (o stvareh): bellum gerentes summum summā industriā Enn. ap. Non., summum bellum Hirt., sine summa industria N., summa vi Enn. ap. Macr., V., dos summa Ter., summum bonum Ter., Ci., malum Ci., periclum Acc. ap. Ci., periculum N., periculum ac discrimen Ci., in summo et periculosissimo rei publicae tempore Ci. v najhujšem in najnevarnejšem trenutku (času) za državo, summa salus rei publicae Ci. najvišja blaginja države = vsa državna blaginja, summa res publica Ci. vsa državna blaginja, vsa država, summa res publica temptatur Ci., ad summam rem publicam pertinere Ci., summa amentia, ambitio, fides, religio, difficultas, prudentia, infamia, iniuria, copia facultasque dicendi Ci., summa bonitas et aequitas causae Ci. ep., summum artificium, studium Ci., deorum summus erga vos amor Ci. prekomerna, summum ius Ci. najstrožje, do vrhunca dognano pravo; od tod preg.: summum ius summa iniuria Ci.; summus honor Ci., Lucr., honoribus summis perfuncti Ci. ep. ali functi N., summo loco natus Ci. visokega stanu, summi homines ac summis ingeniis praediti Ci., omnia summa facere Ci. kar najbolj se (po)truditi, storiti, kar je (le) mogoče, vident … unum virum esse, in quo summa sint omnia Ci. vse (dobre) lastnosti v največji meri, omnia summa adeptus Ci. vse najvišje, summo magistratui praeesse C., quod si enuntiatum esset, summum in cruciatum se venturos viderent C. najhujše, summum scelus S., summa humanitas, paupertas N., summus imitator N. najmarljivejši, summum genus N. najimenitnejši rod, najimenitnejša družina (rodbina), amicis summas potestates dederat N.; pogosto summa res glavna stvar, najvažnejša stvar, najpomembnejše, vse: consilium de summis rebus capere N. ali habere V., si tantummodo summas (sc. res) attigero N., de summis rebus dimicare N. biti odločilni boj, quo res summa loco, Panthu? V. kako je z vsem?, kako je z državo? (po drugih: kje se bije glavni boj?). Kot subst. summa -ōrum, n najvišja oblast, vrhovna oblast: biennium summis potiti Aur.

2. (časovno ali po zaporedju) najskrajnejši, zadnji (naspr. prīmus): haec est praestituta summa ei argento dies Pl. zadnji dan (rok) za plačilo, venit summa dies … Dardaniae V., cum vero aestas summa esse coeperat Ci. (ob) sredi poletja, hiems summa Ci. ep. koncu se bližajoča, iztekajoča se, summa senectus Ci., summo carmine H. ob koncu pesmi, in fluvium primi cecidere, in corpora summi Lucan., summam manum imponere eloquentiae Q. govorništvo (zgovornost) izpopolnjevati, cuius rei eadem in argumentis ratio est, ut potentissima prima aut summa ponantur Q. prvo ali zadnje, nihil nostrā intersit, utrum ab summo an ab imo an ab medio nomina eorum dicere incipiamus Corn. — Adv.

1. summē kar največ, zelo, močno, nadvse, silno: quod me sollicitare summe solet Ci., summe contendere, diffidere Ci. ep., summe cupere C., summe admirari Q., summe officiosus Ci., summe studiosus, summe iucundum Ci. ep., vir summe disertus Q., mei summe observantissimus Plin. iun., locus summe munitus H.

2. adv. acc. n summum kvečjemu, največ: respondit triduo illum aut summum quadriduo esse periturum Ci., quattuor aut summum quinque sunt inventi Ci., bis terve summum Ci., uno aut summum altero proelio L.; v enakem pomenu poznolat. ad summum: raro quis iterum vel ad summum tertio Marc.

3. adv. abl. n. summō naposled, slednjič, nazadnje, vendarle: quia et initio movendus sit iudex et summo impellendus Q.

Opomba: V pozni lat. se superl. summus še okreplja z adv.: apprime summus Quadr. ap. Gell., valde summus Plin. Val.

suōcera f

1. tašča

2. pren. pog. zapovedovalna ženska; tečnica
suocera e nuora pren. toskansko podstavek za kis in olje
PREGOVORI: dire a nuora perché suocera intenda preg. govoriti enemu, da bi drugi razumeli

superposer [süpɛrpoze] verbe transitif postaviti, položiti enega vrh drugega (des assiettes, des livres krožnike, knjige)

des images se superposent slike si slede ena drugi

sur [sür] préposition na; proti (smer, čas); o; za

sur soi pri sebi
sur l'heure takoj
sur ce(la) na to
sur toute(s) chose(s) predvsem
coup sur coup udarec za udarcem
lettre sur lettre pismo za pismom
sottise sur sottise neumnost za neumnostjo
un jour sur deux vsak drugi dan
une fois sur mille enkrat na tisoč
sur le soir proti večeru
sur la recommandation na priporočilo
sur terre et sur mer na zemlji in na morju
sur notre invitation na naše povabilo
vêtement masculin sur mesure obleka po meri
aller sur ses 30 ans, sur sa cinquantaine bližati se svojemu tridesetemu, petdesetemu letu
arriver sur les huit heures priti proti osmi uri
avoir son portefeuille sur soi imeti listnico pri sebi
affirmer sur son honneur zatrjevati pri svoji časti
ce verbe se conjugue sur finir ta glagol se sprega kot (glagol) finir
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
se diriger sur Paris kreniti proti Parizu
(familier) c'est sur le journal to je v časopisu
l'emporter sur quelqu'un zmagati nad kom, premagati koga
être sur le départ nameravati odpotovati
être sur ses gardes čuvati se, paziti se
être sur un travail biti pri delu
la clef est sur la porte (familier) ključje v vratih
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
graver sur le marbre gravirati v marmor
juger les gens sur les apparences soditi ljudi po zunanjosti
marcher sur les pas de quelqu'un iti za kom
mettre quatre chrvaux sur une voiture vpreči štiri konje v voz
recevoir visite sur visite dobivati obisk za obiskom
sur cent candidats soixante ont été reçus od 100 kandidatov jih je bilo 60 sprejetih
prendre exemple, modèle sur quelqu'un zgledovati se po kom
refeter une faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
rester, se tenir sur la défensive ostati v defenzivi
retenir sur les gages odtegniti od plače
revenir sur ses pas vrniti se
tirer sur quelqu'un biti podoben komu, vreči se po kom
tomber sur quelqu'un naleteti na koga
tourner sur son axe vrteti se okoli svoje osi
travailler sur quelque chose delati na čem
se tromper sur quelqu'un varati se, zmotiti se v kom
vivre les uns sur les autres stanovati, živeti na tesnem

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo