Franja

dessein [desɛ̃] masculin namen, namera, nakana, (zloben) naklep

à dessein, de dessein formé namenoma, nalašč
à dessein de, à dessein que z namenom, da
dans le dessein de (voir) z namenom, da bi (videli)
à quel dessein? čemu? s kakšnim namenom?
sans dessein nenamerno, slučajno
avoir des desseins secrets imeti skrivne namene
avoir des desseins sur quelque chose skušati kaj dobiti
il l'a fait à dessein nalašč je to naredil
nourrir de noirs desseins imeti, gojiti temne, zlobne namene

dessiner [dɛsine] verbe transitif (na)risati; skicirati, načrtati; figuré predstavljati, orisati, opisati, slikati; poudariti

se dessiner odražati se; figuré postaviti se v ugodno luč; pojaviti se, prikazati se; dobiti obliko, izoblikovati se (načrt)
dessiner au crayon, à la plume, au pinceau risati s svinčnikom, s peresom, s čopičem
dessiner un plan narisati načrt
dessiner à l'échelle, en grandeur naturelle risati po merilu, v naravni velikosti
dessiner de mémoire, d'après le modèle risati po spominu, po modelu
ce vêtement dessine les formes du corps ta obleka odraža, poudarja oblike telesa

devant² [dəvɑ̃] masculin sprednja stran, sprednji del; ospredje (pri sliki)

chambre féminin sur le devant sprednja soba (na ulico)
patte féminin de devant sprednja taca
devant d'une chemise sprednji del srajce, plastron
balayer le devant de la maison pometati pred hišo
prendre, gagner le devant, les devants prehiteti, dobiti prednost

dévolu, e [devɔlü] adjectif, juridique pripadel

succession féminin dévolue à l'Etat faute d'héritiers državi pripadla dediščina, ker ni dedičev
jeter son dévolu sur quelqu'un, quelque chose (figuré) vreči oko na koga, na kaj; skušati dobiti koga, kaj; izbrati koga, kaj

digitalen pridevnik
1. (o načinu zapisa podatkov) ▸ digitálisDokumentacijo hranijo v digitalni obliki, informacije so zaniteresiranim ves čas dostopne tudi na spletni strani. ▸ A dokumentációt digitális formában tárolják, de az információk a honlapon is folyamatosan az érdeklődők rendelkezésére állnak.Najprej je bilo treba od avtorske skupine dobiti privoljenje za prenos slovarja na digitalni medij. ▸ A szótár digitális médiumra való átviteléhez először meg kellett szerezni a szerzői csoport hozzájárulását.Zdaj ko večinoma fotografiram le z digitalnim fotoaparatom, včasih pogrešam pričakovanje razvitih filmov. ▸ Most, hogy többnyire csak digitális fényképezőgéppel fényképezek, néha hiányzik az előhívott filmekre való várakozás.
Povezane iztočnice: digitalno potrdilo, digitalni podpis, digitalni certifikat, digitalni učinek, digitalni efekt

2. (ki ima zaslon s številkami) ▸ digitálisV tokijskem butiku z rabljenimi oblačili stranke zaželeno blago položijo na digitalno tehtnico, na kateri se takoj izpiše cena. ▸ A tokiói használtruha butikban a vásárlók az általuk kiválasztott árut ráteszik a digitális mérlegre, amely azonnal kiírja az árát.Vsi digitalni prikazovalniki so odpovedali, tako da ne vem, v kateri prestavi vozim, prav tako ne vidim trenutnih obratov. ▸ Az összes digitális kijelző felmondta a szolgálatot, ezért nem tudom, hogy éppen milyen sebességben vezetek, és az aktuális fordulatszámot se látom.
3. medicina (opravljen s prsti) ▸ digitálisPo digitalnem pregledu mu je zagotovil, da ima notranje hemoroide, mu predpisal zdravila in dal napotke o uravnoteženi prehrani, četudi ni imel težav z odvečno težo. ▸ A digitális vizsgálat után biztosította arról, hogy belső aranyere van, gyógyszert írt fel neki, és tanácsokat adott a kiegyensúlyozott étrenddel kapcsolatban, bár nem volt súlyproblémája.

directive [dirɛktiv] féminin (večinoma pluriel) direktiva, smernica, navodilo

donner, recevoir des directives de ses chefs dajati direktive, dobiti direktive od svojih predstojnikov

direktíva (-e) f direttiva:
dati, dobiti direktive dare, ricevere le direttive
delati po direktivah attenersi alle direttive, seguire le direttive

discēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. narazen iti, raziti se, razhajati se, ločiti se: Sis. ap. Non., Suet., senatus perturbatus discedit Ci., longe inter se discesserunt N., cum … diversi (na razne strani) discessissent N., ita populus ludibrio habitus discessit S., in duas partīs discedunt Numidae S., cum discedere populum iussissent tribuni L., discedunt in partes T., contionem … discedere in manipulos iubet T., in cornua d. Cu.; (o stvareh): nebula ac fumus … discedit in auras Lucr., discedit terra, caelum Ci. se odpre, toda: medium video discedere caelum V. da se oblaki pretrgavajo; discessit vomere sulcus Lucan., vident discedere montes Val. Fl.; brezos.: disceditur Ci. razidejo (ločijo) se; pren.
a) gram. in log. razhajati se = (raz)deliti se: ab uno capite in duo obliquos casus Varr., divisio, quae in tres partes discedit Q., proposita in duo genera discedunt Q.
b) politično cepiti se, razcepiti (razcepljati) se: omnis Italia animis discedit S. fr.

2. occ.
a) razkropiti se: qui (adversarii) si discessissent, maiore cum labore … bellum confecturum, cum singulos consectari cogeretur N. Kam? in silvas, ex fuga in civitates C., domos suas N.
b) (pri glasovanju v senatu) raziti (razhajati) se (pri glasovanju so senatorji vedno stopili vsak do svojega svetovalca), od tod: in aliquam sententiam d. L. h kakemu mnenju pristopiti, glasovati za … , prim.: quo (= ad quod SC) numquam ante discessum est Ci. ki se prej nikdar ni storil; naspr.: in alia omnia discedere Ci. k nasprotnemu mnenju pristopiti, povsem nasprotnega mnenja biti.

II.

1. oditi, odhajati, oddaljiti (oddaljevati) se, koga zapustiti (zapuščati); abs.: discedens ita locutus est Ci., tyrannus non discedebat longius Ci.; s sup.: cubitum d. Ci. Od kod? ab hero Pl., ab armis C. odložiti orožje, a signis C. iz bojne vrste stopiti, a Caesare C., a foribus non d. N., d. de convivio, de foro, e Gallia, e curia Ci., Capuā Ci., finibus, templo, e patria O., e medio Suet. skriti se; brezos.: a contione disceditur C. Pren. (sovražno) od koga ločiti se, odpasti, koga zapustiti, komu izneveriti se: uxor a Dolabella discessit Caelius in Ci. ep., d. a duce L., ab eo (duce) C., ab amicis Ci., numquam ab eo discessit N. nikdar ga ni zapustil; (o neživih subj.): quartana ab aliquo discedit Ci. mine, quae a te non discedit, audacia Ci., calx ab arena discedit Vitr. odstopi, squamae ex summa cute discedunt Cels. se odločijo. Redko s smerjo: tu in cubiculum discessisti Ci., d. ex castris domum C., ad urbem V., Capreas T.

2. occ. (voj.)
a) odkorakati, odmarširati, odriniti, odmakniti (odmikati) se, vzdigniti se: exercitus discessit a Tarracone C., d. a Brundisio, a Gergovia, ab Rheno, ex hibernis C., a bello atque ab hostibus C. odmakniti se z bojišča in od sovražnikov, infecta re C., infectis rebus N., ab Artemisio N.
b) (iz boja) oditi, kot zmagovalec ali premaganec iziti: superior (victor) discedit C., cum superior proelio (iz boja) discessisset N., postquam victor … discessit ab hoste H., sine detrimento d. C., quod … ab adulescentulo Caesare victus discesserat S. ker je bil podlegel … , graviter vulneratus discedit S.; d. pari proelio N. ali aequo proelio C. ali aequa manu S. ali aequo Marte L. raziti se ob neodločeni bitki; (o boju pred sodniki): superiorem d. Ci. ostati zmagovalec = dobiti pravdo, inferiorem d. Ci. izgubiti pravdo, patimini matrem victam discedere? Ci., hos pateris impune discedere? Ci., si … tanta iniuria impunita discesserit Ci. če se izmuzne … , liberatum discedere Ci., N. oproščen biti, consulum iudicio discessit probatus Ci. odstopil je ob odobravanju konzulov, d. cum gloria Ci. ep., a iudicio capitis maximā discessit gloriā N. jo je unesel; z adv.: d. non male Pl., pulchre et probe Ter. prav lepo in dobro opraviti, turpissime d. Ci. sramotno pobrati se (morati).

3. pren.
a) ločiti se = (iz)giniti, (pre)miniti: sol discedens H. zahajajoče, discessit sol Ambr., lux tarde discedere visa O., d. a vita Col. ali ex vita tamquam ex hospitio Ci. ali (v pozni lat.) samo discedere Min., Amm. ločiti se od tega sveta, preminiti, numquam ex animo meo discedit illius viri memoria Ci., hostibus spes potiundi oppidi discessit C.
b) od česa odstopiti (odstopati), s čim (od)nehati, česa ogibati se, čemu izneveriti se, kaj pustiti, (p)opustiti: d. a sua sententia C. odstopiti od svojega mnenja, ab officio, ab opere, ab oppugnatione castrorum C., a consuetudine, a voluptate, a fide et iustitia Ci., a constantia atque a mente atque a se discessit Ci. izgubil je stanovitnost in pamet in samega sebe, d. a contactu T.
c) occ. α) (o govorniku) oddaljiti se = od predmeta odstopiti, zaiti, skreniti: d. a re Ci. β) koga, kaj neupoštevati, izvzeti: quom ab hoc discessistis Ci., cum a vobis discesserim Ci. ep. izvzemši vas, a fraterno amore discessi Ci. ep.

Opomba: Sinkopirani pf. discēstī (= discessisti): Pl. Pt. pf. custodibus discessis: Caelius Antip. ap. Prisc.

dispense [dispɑ̃s] féminin oprostitev, izpregled, izvzetje; dispenza

demander, obtenir, accorder une dispense prositi za, dobiti, dati dispenzo, oprostitev; spregled
dispense d'âge izpregled starosti
dispense d'examen, d'impôts, du service militaire oprostitev izpita, davkov, vojaške službe

dispose [dispóuz] prehodni glagol & neprehodni glagol
razpolagati, ukazati, urediti, razpostaviti, razmestiti; odrediti; znebiti se, odstraniti; (z)likvidirati; ovreči; proda(ja)ti; opraviti

man proposes, God disposes človek obrača, Bog obrne
to dispose of s.th. razpolagati s čim; urejati kaj; uničiti; ubiti; (raz)prodati; porabiti
to dispose of by will zapustiti v oporoki
to dispose of in marriage poročiti
to dispose of by auction prodati na dražbi
to dispose of once and for all za vselej urediti
to dispose of one's child to school poslati otroka v šolo
more than can be disposed of več kot je treba
a thing to be disposed of stvar, ki se da dobiti ali prodati
to dispose of a claim urediti reklamacijo
to dispose of goods prodati blago

distinction [distɛ̃ksjɔ̃] féminin razlikovanje, razločevanje, razlika, razloček; odličnost, odlika, imenitnost, ugled, izbranost; odlikovanje; eleganca; izbrane, fine manire; distingviranost

sans distinction brez razločka, brez razlike
la distinction du bien et du mal razlikovanje dobrega in slabega
distinctions sociales socialne razlike
personne féminin de distinction ugledna, odlična oseba
créer des distinctions entre les personnes ustvariti razlike med osebami
décerner, obtenir une distinction podeliti, dobiti odlikovanje
femme féminin d'une grande distinction ženska zelo finih manir in elegance

dividende [dividɑ̃d] masculin, commerce dividenda, delež na dobičku; mathématiques deljenec

distribuer, fixer, toucher (recevoir) un dividende razdeliti, določiti, dobiti dividendo

division [divížən] samostalnik
delitev, ločitev
matematika deljenje; del
vojska divizija; oddelek; razpor, razkol, nesloga, razprtija
parlament glasovanje; razred

parlament division bell zvonec, ki poziva h glasovanju
to go into division začeti glasovati
division of labour delitev dela
to carry a division dobiti večino
without division soglasno
parlament upon a division po glasovanju
division of shares razkosavanje
to come to a division priti do glasovanja

dobiva|ti (-m) dobiti bekommen (immer wieder, über längere Zeit, allmählich); časopise ipd.: (biti naročnik) beziehen
dobivati moške poteze vermännlichen
dobivati obliko Gestalt gewinnen
dobivati točke Punkte sammeln, punkten
dobivati zobe zahnen
medicina, tehnika kisik: versorgt werden mit
dobivati delež na dobičku umsatzbeteiligt sein
| ➞ → dobiti

dobívati (-am) imperf. glej dobiti | dobivati

dobìven -èna -o gl. dobiti

docentúra (-e) f šol. docenza:
dobiti, doseči docenturo ottenere la docenza

doctorar promovirati za doktorja, doktorirati

doctorarse promovirati za doktorja, dobiti doktorsko čast

documenter [-mɑ̃te] verbe transitif z dokumenti podpreti, izpričati; oskrbeti z dokumenti (quelqu'un koga); informirati

se documenter zb(i)rati dokumente, priskrbeti si ali dobiti dokumente
travail masculin documenté dokumentirano delo

dokopati se (dokópljem se) do česa: (endlich) erringen/ bekommen; erlangen (do svobode die Freiheit, do gotovosti [Gewißheit] Gewissheit, do položaja einen Posten); nepošteno: erschleichen; (dobiti v roke) in die Hände bekommen
dokopati se se do resnice hinter die Wahrheit kommen