Franja

manjvred|en [é] (-na, -no) minderwertig
manjvreden denar zgodovina das Scheidegled

manuārius 3 (manus) ročen: molae Icti. žrmlje, aes Gell. pri kockanju dobljen denar, priigran denar. — Od tod subst. manuārius -iī, m žepar, tat: Gell.

manubia -ae, f (manus in habēre) kot avgurski t.t. strela in grom, blisk in tresk (gromotresk): prima (secunda, tertia) manubia Sen. ph., Fest., manubiae fulminis, Minervales Serv., tres manubiae Sen. ph. trojni treski, tri vrste treska, fatales manubiae Amm. — Pogosteje pl. tant. manubiae (manibiae) -ārum, f

1. od sovražnika predan ali mu vzet vojni plen vojakov: Naev. ap. Non., Fl., optimā fide partiti manubias sumus Petr.; (skupni) izkupiček (iztržek) od prodanega plena: qui ex manubiis portionem praedae peterent Iust.; vojskovodjev delež plena (denar, ki ga je vojskovodja nav. porabil za gradnjo ali olepšavo kakega javnega poslopja idr. ali za izdelavo kakega umetniškega dela: Ca. ap. Fr., T., Plin., Fl., Suet., fecit idem (sc. Tullus Hostilius) et saepsit de manubiis comitium et curiam Ci., his ex manubiis Athenarum arx ornata est N., Iovem ornarat e manubiis Carthaginiensium Gelo Ci., aedem Fortis Fortunae de manubiis faciendam locavit L., porticum Quintus Catulus de manubiis Cimbricis fecit Ci., de manubiis duos fornices fecit L.

2. metaf. rop, plen, dobiček (poseb. nezakoniti), delež, žeparstvo: has manubias Roscio concedere Ci., qui manubias sibi tantas ex L. Metelli manubiis fecerit Ci., praedae et manubiae, manubiae et rapinae Suet.

mare m

1. morje:
andare per il mare pluti
colpo di mare močen val
forza del mare jakost morja
furia di mare morski vihar
frutti di mare morske specialitete; školjke
gente di mare pomorščaki
in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
in alto mare na odprtem morju
il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
lupo di mare pren. morski volk
mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
mare grosso viharno morje
braccio di mare morska ožina
buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
cercare per terra e per mare iskati povsod
portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
un mare senza fondo pren. brezno brez dna

2. geogr.
Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
Mare Adriatico Jadransko morje
Mare del Nord Severno morje
Mare Baltico Baltsko morje
Mare Egeo Egejsko morje
Mare Ionio Jonsko morje
Mar Nero Črno morje
Mar Rosso Rdeče morje

3. geogr. morje (na Luni)

4. morje, velika površina:
mare di sabbia peščeno morje

5. morje, velika količina, množina:
versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
mare magno pren. ogromno
PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži

marij|a ženski spol (-e) (denar) die Marie
marija-k-sebi figurativno die Raffgier

marsupium (star. marsuppium) -iī, n (gr. μαρσίπιον, μαρσιππεῖον) mošnj(ic)a za denar, mošnjiček: Varr. ap. Non., Pl., Vulg., Hier., Prud.

medium² [mí:diəm] samostalnik (množina media, mediums)
sredina, srednja pot
biologija, fizika, kemija srednik, medij
medicina gojišče; reklamno sredstvo (radio, TV itd.); sredstvo, pripomoček, posrednik

at a medium povprečno
by (ali through) the medium of s pomočjo, s posredovanjem
the just medium zlata sredina
to hit upon (ali find) the happy medium najti srednjo pot
social medium okolje
ekonomija medium of exchange valuta, denar

ménage [menaž] masculin gospodinjstvo; domače delo; zakonska skupnost, zakon(ski par), družina; péjoratif, populaire slabo gospodarstvo, nered

de ménage domač, doma narejen
ménage de bouts de chandelle (familier) stiskaštvo
ménage commun, de garçon skupno, samsko gospodinjstvo
ménage désagrégé omajan, razrvan zakon
argent masculin de ménage denar za gospodinjstvo
communauté féminin de ménage gospodinjska skupnost
faux ménage neporočen par
femme féminin de ménage gospodinjska pomočnica
jeune ménage mlad zakonski par
querelles féminin pluriel, scènes féminin pluriel de ménage zakonski prepiri, scene
avoir son ménage, être en ménage imeti lastno gospodinjstvo
entrer en ménage poročiti se
étre en ménage, faire ménage (commun) avec quelqu'un stanovati s kom skupaj, imeti skupno gospodinjstvo
faire le ménage à, de quelqu'un gospodinjiti komu
faire des ménages biti za postrežnico (po hišah)
faire bon, mauvais ménage dobro, slabo se razumeti, složno živeti (v zakonu)
faire ménage à trois živeti v troje (ženska, soprog, ljubimeo)
se mettre en ménage poročiti se
monter sou ménage ustvariti si dom
tenir ménage gospodinjiti
vivre de ménage varčno živeti

mener [məne] verbe transitif voditi, peljati; gnari (živino); opravljati (posel); verbe intransitif voditi, peljati (à v, k); sport voditi, biti v vodstvu, biti na čelu

mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga imeti na vrvici, ukazovati mu
mener la barque (figuré) imeti stvar v svojih rokah, voditi jo
mener quelqu'un en bateau, en barque, en double (figuré, populaire) (pre)varati koga, prelisičiti
mener grand bruit, grand tapage autour d'une affaire dvigniti velik hrup pri kaki stvari, zadevi
mener une enquête voditi preiskavo
mener quelqu'un par le (bout du) nez voditi koga za nos
mener le branle, la danse (figuré) biti vodja
mener une affaire à bonne fin, à bien zadevo srečnn izpeljati
mener en laisse, à la lisière (figuré) voditi na vrvici
n'en pas mener large (familier) vdati se
mener loin dolgo trajati (o zalogi), figuré imeti daljnosežne posledice
ne pas en mener large (familier) biti v težavah, v stiski, nemiren, v strabu
ne pas mener long de quelque chose (figuré) ne priti daleč s čim
mener par la main voditi za roko
mener à mal voditi k slabemu koncu
ne mener à rien nikamor ne voditi, nobenega smisla ne imeti
mener un train fou (sport) drveti, voziti z divjo hitrostjo
mener grand train razkošno živeti
mener une vie sans souci brezskrbno živeti
mener la vie dure à quelqu'un imeti brutalno obiast nad kom
l'argent mène le monde (proverbe) denar je sveta vladar

ménjati to change; to exchange

ménjati denar to change money
ménjati obleko (preobleči se) to change one's clothes
ménjati prestavo avtomobilizem to change gear
ménjati svoje stanovanje (naslov) to change one's lodging (one's address)
ménjati prostor s kom to change places with someone

ménjati changer, faire le change, échanger, faire un échange, troquer

menjati bankovec (denar) changer un billet de banque (de l'argent)
menjati kraj changer de lieu
menjati prostor changer de place
menjati se se succéder, alterner
ne bi rad menjal z njim, njo je ne voudrais pas être à sa place

menu, e [mənü] adjectif droben, tanek, majhen; nepomemben; adverbe drobno, na majhne kose

par le menu podrobno
dru et menu gosto, v hitrem zaporedju, močnó
menu bétail masculin drobnica
menu (charbon) masculin premogov drobir
menus frais masculin pluriel majhni, postranski izdatki
menue monnaie féminin drobiž (denar)
menu peuple masculin mali ljudje
menu plomb ptičji svinec, šibra
menus propos masculin pluriel pogovor o nepomembnih stvareh
couper, hacher menu razrezati, razsekati na drobno
raconter, expliquer par le menu podrobno pripovedovati, razlagati

menudo majhen, majcen; nepomemben: droben; malenkosten, neznaten

dinero menudo drobiž (denar)
ganado menudo drobnica
labor menuda filangransko delo
gente menuda otročad
a menudo često
por menudo obširno, natančno
menudo m Am moško spolovilo
menudos pl drob(ovina) in noge zaklane živine; drobovina perutnine; drobiž (denar)

mépriser [-ze] verbe transitif zaničevati, prezirati

mépriser le danger, la mort prezirati nevarnost, smrt
mépriser l'argent omalovaževati denar

mercor -ārī -ātus sum (merx)

1. intr. tržiti, trgovati, kupčevati: ire mercatum Pl., mercandi praeceps cupiditas circa omnes terras Sen. ph., et mercabimur et lucrum faciemus Vulg.

2. trans. kupiti (kupovati): Ter., H., Col., Stat., mercantur, quod statim vendant Ci., authepsam tanto pretio nuper mercatus est Ci., libros tris reliquos mercatur nihilo minore pretio, quam quod erat petitum pro omnibus Gell., centum quinquaginta milibus trullam unam Plin., rus D'C' nummûm Plin., m. aliquid praesenti pecuniā Pl. za gotov denar, za gotovino (= denar na roko), m. aliquid ab ali de aliquo Ci.; metaf.: officia vitā Ci., amorem Fr., honores Sen. rh., quas (sc. noctes) tam care mercantur Sen. ph., pacem ingenti pecuniā Iust., hoc magnō mercentur Atridae V. za to bi dala veliko; subst. pt. pr. mercantēs -ium, m kupci, nakupovalci, trgovci: Suet.; pt. pf. mercātus 3 s pass. pomenom kupljen, izposlovan: commeatus (pl.) S. ap. Non., cultus Pr.

Opomba: Star. inf. pr. mercarier: H.

metal moški spol kovina; ruda; ton, zvok glasu; godba na pihala

metal blanco bela kovina, alpaka
metal nativo, metal virgen čista kovina
metal precioso plemenita kovina
el vil metal (fig) denar
plancha de metal kovinska plošča, pločevina

metálico kovinski

circulación metálica kovanci v obtoku
tela metálica žična mreža
metálico m kovinski denar
premio en metálico (šp) denarna nagrada
cambiar por metálico premenjati v gotovino
pagar en metálico plačati v kovancih

metallic [mitǽlik] pridevnik (metallically prislov)
kovinski, metalen
figurativno kovinski, zvonek (glas)
figurativno hladen, trd (človek)

ekonomija metallic currency kovani denar
metallic paper kredni papir

métallique [-(l)lik] adjectif kovinski (tudi figuré); commerce izplačljiv v kovancih

boîte féminin métallique pločevinasta škatla
grillage masculin métallique kovinska mreža
charpente féminin métallique kovinska konstrukcija
fil masculin métallique žica
mobilier masculin métallique jekleno pohištvo
monnaie féminin métallique kovani denar

metati¹ (méčem) vreči

1. v daljavo (tudi šport), senco, sliko na steno, kamne v vodo, obleko s sebe: werfen; -werfen (navzgor hinaufwerfen, heraufwerfen, navzdol hinunterwerfen, herunterwerfen, za kom/čim jemandem nachwerfen, nazaj zurückwerfen, okoli sebe herumwerfen mit, ven hinauswerfen, proč wegwerfen); pogovorno: schmeißen, -schmeißen; (obmetavati z) werfen mit, pogovorno: schmeißen mit (paradižnike mit Tomaten)

2.
metati iz sebe (bruhati) sich erbrechen, figurativno besede: hervorstoßen
vulkan oblake dima, gejzir vodo: ausstoßen

3. letalstvo (spuščati) bombe, letake: abwerfen

4. človek z vso silo, kolesa, vulkan, šport kladivo, Jupiter strele itd. : schleudern; -schleudern (v zrak aufschleudern, emporschleudern, ob kak predmet schleudern gegen)

5. z lopato: schaufeln; z vilami: gabeln

6.
metati ga na roko (masturbirati) sich einen runterholen

7.
figurativno metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen, Geld auf die Straße werfen
metati oči za kom ein Auge auf (jemanden) werfen
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Sand ins Getriebe streuen, Steine in den Weg legen
metati v glavo an den Kopf werfen
metati vse v isti koš alles in einen Topf werfen
metati vase hrano: schaufeln