Franja

shush [šʌš]

1. medmet
ššš!, pst!

2. neprehodni glagol
reči ali delati pst!; sikati; ukazati mir, tišino
prehodni glagol
utišati, pomiriti koga z vzklikom pst

shut down prehodni glagol & neprehodni glagol
zapreti, dol spustiti (okno); ustaviti delo (v tovarni); (tesno) se zapirati; postati nepredirljiv (o megli); biti zaprt (o tovarni), ne delati, ne obratovati

the fog shut down on us zavila nas je gosta megla
they had to shut the works down morali so zapreti tovarno
to shut down upon (on) s.th. napraviti konec čemu

sijèditi sȉjedīm (ijek.), séditi sȇdīm (ek.) delati sive lase: brige ga sijede

siliquor -ārī (siliqua 1.) stročiti se, delati stroke: siliquantur vero omnia diversis diebus et ab ima primum parte, paulatim flore subeunte Plin., in faba leguminibusque alternis lateribus siliquantur Plin.

sillonner [sijɔne] verbe transitif, vieilli orati; delati brazde; razbrazdati; figuré prečkati

visage masculin sillonné de rides od gub razbrazdan obraz
des routes sillonnent cette région ceste v tej pokrajini vodijo v vse smeri

simulate [símjuleit]

1. prehodni glagol
hliniti, simulirati (zlasti bolezen), fingirati, pretvarjati se, delati se; posnemati, oponašati
figurativno slediti komu; po zunanjosti biti podoben (čemu), sličiti

to simulate vertue delati se krepostnega
simulated account ekonomija fingiran račun

2. pridevnik [-leit, -lit]
simuliran, fingiran; hlinjen

simuler [simüle] verbe transitif hliniti, simulirati, fingirati; pretvarjati se, delati se

simuler une maladie, la douleur simulirati bolezen, bolečino
simuler la fatigue pour ne pas travailler hliniti utrujenost, da bi se izognili delu

simulírati (lat. simulare) simulirati, hliniti, delati se

simulō -āre -āvī -ātum (similis)

1. narediti (delati) koga podobnega (kaj podobno) komu, čemu, po kom, po čem upodobiti (upodabljati), (iz)oblikovati, (na)slikati, posne(ma)ti, predstaviti (predstavljati), portretirati, predočiti (predočati), starejše poobráziti (poobrážati, poobraževáti), obráziti (obraževáti), navzóčiti (navzočávati): Minerva simulata Mentori Ci. ep. ki je privzela podobo Mentorja, Minerva v Mentorjevi podobi, (sc. Iuno) simulavit anum O. je privzela podobo starke, se je spremenila v starko, simulata magnis Pergama V. Pergame, zgrajene po zgledu velikih (trojanskih) Pergamov = velikim Pergamom podobne, simulata Troia O., aera fortis Alexandri voltum simulantia H., simulare cupressum H., aquam O., cornua lunae Mart., antrum in ostro Sil., corpora neque igni simulata neque ulli praeterea rei Lucr.; z ACI: percussam sua simulat de cuspide terram edere cum bacis fetum … olivae O. predoča, kako zemlja … ; occ. posne(ma)ti: non imitabile fulmen aere V., nimbos V., Progne … , Bacche, tuas (sc. furias) simulat O., s imulaverat artem ingenio natura suo O., si quis voltu torvo … simulet … Catonem H.

2. metaf. navesti (navajati) kaj kot pretvezo (izgovor, slepilo), ústiti (hvaliti, bahati, širokoustiti) se, navidez (navidezno, dozdevno) kazati (delati, biti) kaj, (za)igrati koga, kaj, (pre)slepiti koga s čim, delati se (npr. bolnega ali kakor bi bil bolan), pretvarjati se, hliniti kaj, fingírati, simulírati; abs.: cur simulat? Ter. zakaj se pretvarja?, qui non sui commodi causā simulent Ci. ep., simulandi gratiā vineas agere S., si simulasse vocas crimen, simulavimus ambo O., Simulans Ci. Hinavec (naslov Afranijeve komedije); brezos.: quid est quod amplius simuletur? Ter.; z obj.: Pl., Plin. idr., mortem Ter., Ci., iracundiam Ci., aliud agentes, aliud simulantes Ci., simulare negotia S. pretvarjajoč se (prekanjeno, hlinjeno, zaigrano, fingirano) opravljati svoje posle (poslovati, delovati), lacrimas O., gaudia vultu O., obsequium T., Hannibal aegrum simulabat L., simula sanum O., simulare furentem Sen. tr., simulare se inimicum N., simulat se pro uxore Nini filium, pro femina puerum Iust.; z ACI: Pl., Ter., Cu., Iust. idr., furere se simulavit Ci., simulat se aegrotare Ci., simulavit se castra movere Ci., reverti se in suas sedes … simulaverunt C., manere iis bellum, quod positum simuletur L. ki je baje končana, cum id se Lacedaemoniorum causā facere simularet N., schema, quo aliud simulatur dici quam dicitur Q. s katerim se dozdevno reče kaj drugega, kot pa se v resnici pove; pesn. samo z inf.: simulat Iove natus abire O., simulatque gradu discedere verso O.; s quasi: verum quasi affuerim tamen simulabo Pl., quasi militi animum adieceris simulare Pl. — Od tod

1. adj. pt. pr. simulāns -antis posnemajoč; le v komp.: non fuit in terris vocum simulantior ales O. (o papigi). Adv. simulanter na videz (navidez), navidezno, baje: pergit linguae satia[n]ti[s] susurros improbos inurguere, quoad simulanter revicta Charite suscipit Ap.

2. pogosto adj. pt. pf. simulātus 3 hlinjen, navidezen, kazan pod pretvezo (zgolj kot pretveza), slepilen, starejše pretvaren (pretvarljiv) (naspr. verus): officium, sedulitas Ci., falsa et simulata emptio Ci., nec simulatum quidquam potest esse diurnum Ci. nobeno slepilo ne more dolgo trajati, simulatae lacrimae L., simulatā amicitiā C., N., simulata verba V. Adv. simulātē hlinjeno, navidezno, na videz, pod pretvezo, kot slepilo, slepilno: contra suum Clodium primum simulate … ad extremum tamen pro Cn. Pompeio vere vehementerque pugnavit Ci., sive ex animo id fit sive simulate Ci., sint aures tuae quae id quod audiunt existimentur audire, non in quas ficte et simulate quaestus causa insusurretur Ci. ep.; adv. abl. simulātō na videz, navidezno: in mimicis adulteriis ea, quae solent simulato fieri, effici ad verum iussit Lamp.

sing^*1 [siŋ]

1. neprehodni glagol
peti, prepevati; pesniti, pesnikovati; delati pesmi; vzklikati (for od)
figurativno kipeti, vršeti, (o krogli) žvižgati, (o potoku) šumeti, žuboreti; brneti, brenčati (čebela), zavijati (o vetru); žvrgoleti (ptice); (o ušesu) zveneti; dati se opevati

2. prehodni glagol
peti (kaj); opevati; spremljati (koga) s pesmijo; s petjem privesti (koga) v neko stanje

to sing a child to sleep uspavati otroka s petjem
to sing dumb figurativno niti besedice (več) ne reči
my ear is singing v ušesu mi zveni
to sing for joy peti od veselja
to sing the New Year in sprejeti novo leto s petjem
to sing s.o.'s praises (neprestano) komu hvalo peti, ga hvaliti
to sing to rest pomiriti s petjem
to sing small figurativno ponižno govoriti ali se vesti v navzočnosti "višjih" oseb, postati majhen (skromen, krotek, ubogljiv, pokoren)
to sing a song peti pesem
to sing another song (tune) figurativno drugo pesem peti, zapeti drugačno pesmico, ubrati druge, milejše strune, odnehati, popustiti, znižati svoje zahteve
this song sings to an air ta pesem se poje po napevu
to sing the same song (tune) figurativno trobiti v isti rog
to sing sorrow tóžiti, tarnati

sȉriti -īm
I.
1. siriti: siriti mujeko
2. ekspr. leno delati, mečkati: šta ti siriš
II. siriti se siriti se: ako će da se mlijeko siri, to se malo grije uz vatru, pa se onda siri

síviti sȋvīm siviti, delati sivo

sjȅmeniti se -i se (ijek.), sȅmeniti se -i se (ek.) semeniti, delati seme, iti v seme: crni luk se semeni, sjemeni

sjȅniti -īm (ijek.), sȅniti -īm (ek.)
I.
1. delati senco komu, čemu: tu raste dub, koji vodu sjeni
2. senčiti, seniti: sjeniti u slikanju
II. sjeniti se: sjene mi se oči prema svjetlosti svetloba mi jemlje vid

skate¹ [skéit]

1. samostalnik
drsalka (tudi s čevljem)
(= roller-skate) kotalka

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
drsati (na drsalka ali kotalkah), delati figure pri drsanju
figurativno spodrsniti

to skate on (over) thin ice figurativno hoditi po tankem ledu, govoriti o kočljivi stvari, izpostavljati se nevarnosti

skimp [skimp] prehodni glagol & neprehodni glagol
varčno, skopo (kaj) dajati ali deliti; skopo oskrbovati (in z)
skopariti stiskati, biti skop(uški); zanikrno, površno (iz)delati, zmašiti, skrpucati (kaj); šušmariti, nemarno delati; priskutovati se (pri jedi)

slab¹ [slæb]

1. samostalnik
tanka kamnita (marmorna, lesena, kovinska) plošča; prva z debla odžagana deska, krajnik; debel reženj (kruha, mesa); blok surovega železa
ameriško betonska cesta

2. prehodni glagol
otesati deblo, da se da žagati v deske; razžagati v deske; delati plošče za obloge; obložiti z obojem, s ploščami

slave [sléiv]

1. samostalnik
suženj, sužnja (tudi figurativno)
hlapec
zastarelo malopridnež, lopov

a slave to drink suženj alkohola
to make a slave of s.o. zasužnjiti koga
to work like a slave delati, garati kot suženj (kot črna živina)

2. neprehodni glagol
delati kot črna živina, garati, ubijati se z delom, biti za sužnja
prehodni glagol
(redko) zasužnjiti

to slave one's guts out sleng garati kot suženj (črna živina), pretegniti se pri delu
to slave o.s. to death ubijati se z delom

3. pridevnik
suženjski

slave ant suženjska mravlja
slave bangle suženjski obroček (okrasek)

sliver [slívə]

1. samostalnik
trska, iver; (kostni) drobec; trak volnene ali bombažne preje; košček ribe (kot vaba)
figurativno sled, mrvica, trohica

not a sliver of evidence niti mrvice dokaza ne

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(raz)cepiti (se) v trske, (raz)klati (se); delati trske; (predilstvo) deliti (volno)

slog [slɔg]

1. samostalnik
silovit udarec (na slepo); naporno delo

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
močno udariti (na slepo), močno suniti (žogo); udrihati na levo in desno, lopniti (koga), premlatiti
figurativno uporno, trdovratno delati

to slog away trdo delati, mučiti se (at s, pri)