Franja

Zadetki iskanja

  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • vrednota samostalnik
    1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ érték
    moralne vrednote ▸ erkölcsi értékek
    krščanske vrednote ▸ keresztény értékek
    duhovne vrednote ▸ szellemi értékek
    demokratične vrednote ▸ demokratikus értékek
    kulturne vrednote ▸ kulturális értékek
    estetske vrednote ▸ esztétikai értékek
    liberalne vrednote ▸ liberális értékek
    konservativne vrednote ▸ konzervatív értékek
    družinske vrednote ▸ családi értékek
    človeške vrednote ▸ emberi értékek
    družbene vrednote ▸ társadalmi értékek
    univerzalne vrednote ▸ egyetemes értékek
    narodne vrednote ▸ nemzeti értékek
    evropske vrednote ▸ európai értékek
    tradicionalne vrednote ▸ hagyományos értékek
    stare vrednote ▸ régi értékek
    temeljne vrednote ▸ alapvető értékek
    skupne vrednote ▸ közös értékek
    vrednote demokracije ▸ demokrácia értékei
    vrednote športa ▸ sport értékei
    vrednote svobode ▸ szabadság értékei
    vrednote družbe ▸ társadalom értékei
    vrednote človeštva ▸ emberiség értékei
    vrednote preteklosti ▸ múlt értékei
    sistem vrednot ▸ értékrend
    hierarhija vrednot ▸ értékhierarchia
    svet vrednot ▸ értékek világa
    kriza vrednot ▸ értékek válsága
    prevrednotenje vrednot ▸ értékek átminősítése
    propad vrednot ▸ értékek összeomlása
    razvrednotenje vrednotkontrastivno zanimivo értékek kiüresedése
    pomanjkanje vrednot ▸ értékek hiánya
    ohranjanje vrednot ▸ értékek megőrzése
    spoštovanje vrednot ▸ értékek tiszteletben tartása
    posredovati vrednote ▸ értékek továbbadása
    ohranjati vrednote ▸ értékeket megőriz
    poudarjati vrednote ▸ értékeket kihangsúlyoz
    negovati vrednote ▸ értékeket ápol
    ogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztet
    spremeniti vrednote ▸ értékeket megváltoztat
    vrednote se spremenijo ▸ értékek változnak
    vrednote izginjajo ▸ értékek eltűnnek
    zdravje kot vrednota ▸ egészség mint érték
    znanje kot vrednota ▸ tudás mint érték
    družina kot vrednota ▸ család mint érték
    strpnost kot vrednota ▸ tolerancia mint érték
    boj za vrednote ▸ értékekért zajló küzdelem
    prilagoditi se vrednotam ▸ értékekhez alkalmazkodik
    vrednote v družbi ▸ társadalmi értékek
    temeljiti na vrednotah ▸ értékeken alapul
    graditi na vrednotah ▸ értékekre épít
    prisegati na vrednote ▸ értékekre esküszik
    pozabiti na vrednote ▸ értékekről megfeledkezik
    opozarjati na vrednote ▸ értékekre figyelmeztet
    razlika med vrednotami ▸ értékek közötti különbségek
    svet brez vrednot ▸ értékek nélküli világ
    družba brez vrednot ▸ értékek nélküli társadalom
    verjeti v vrednote ▸ hisz az értékekben
    Še vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.
    ravnati se po vrednotah ▸ értékek vezérlik
    Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
    Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
    Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
    Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

    2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ érték
    naravna vrednota ▸ természeti érték
    kulturna vrednota ▸ kulturális érték
    zgodovinska vrednota ▸ történelmi érték
    Mesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.
    krajinska vrednota ▸ tájképi érték
    arhitekturna vrednota ▸ építészeti érték
    umetniška vrednota ▸ művészeti érték
    Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.
    nacionalna vrednota ▸ nemzeti érték
    neprecenljiva vrednota ▸ felbecsülhetetlen érték
    Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.
    dragocena vrednota ▸ nagy érték
    izjemna vrednota ▸ kivételes érték
    estetske vrednote ▸ esztétikai értékek
    ogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztet
    ohraniti vrednote ▸ értékeket megőriz
    V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
    zavedati se vrednot ▸ értékekkel kapcsolatos

    3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
    Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
    Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
    Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.
  • začúden astonished; amazed; surprised

    bolj začúden kot prestrašen more surprised than frightened
    biti začúden to be astonished (at), to be amazed (at), to be surprised, to wonder (at, about)
    bil sem začúden, da me ne pozna I was surprised he did not know me
    bil sem močnó začúden I was struck with wonder, I was lost in astonishment, I was amazed
    bil je zelo začúden, ko me je videl he was astonished to see me
    ne bodi tako začúden! don't put on that look of surprise!
  • zagasitocr̀ven -èna -èno temno rdeč, komp. zagasitije crven bolj temno rdeč
  • zalednik samostalnik
    vojska (vojak) ▸ hadtáp
    Ker je zalednik tisti, ki vojski priskrbi vse dobrine, mora to nalogo opravljati človek, pri katerem je bolj kot vojaške veščine pomembno to, da ima trgovsko žilico. ▸ Mivel a hadtáp az, amely ellátja a hadsereget minden utánpótlással, ezt a feladatot olyan embernek kell ellátnia, akinél fontosabb a kereskedelmi érzék, mint a katonai képességek.
  • zanapréj adv. d'ora in poi, per l'avvenire, in futuro:
    zanaprej bolj pazite d'ora in poi fate più attenzione
  • zaostríti to sharpen; to point; to provide with a point (oziroma with a sharp edge); figurativno to aggravate

    zaostríti se to grow sharp (ali pointed, keen); (napetost) to become tense (ali strained); (kriza) to culminate, to come to a head, to come to a critical point
    odnosi med državama se vse bolj zaostrujejo the relations between the two countries are becoming more strained every day
  • zaplêsti (-plêtem) | zaplétati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. rattoppare intrecciando

    2. intricare, aggrovigliare, imbrogliare; attorcigliare:
    zaplesti nogo v mrežo rimanere con la gamba aggrovigliata nella rete
    zaplesti verigo imbrogliare la catena
    pren. zaplesti koga v svoje mreže irretire, abbindolare qcn.

    3. pren. imbrogliare, complicare:
    dogodek je položaj še bolj zapletel l'avvenimento ha complicato ulteriormente la situazione

    4. pren. coinvolgere:
    zaplesti koga v zadevo coinvolgere qcn. in uno scandalo
    zaplesti koga v pogovor coinvolgere qcn. nella conversazione

    5. lit. intrecciare le fila, svolgere la trama (di un romanzo, di un dramma)

    B) zaplêsti se (-plêtem se) | zaplétati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. aggrovigliarsi, avvilupparsi, imbrogliarsi; rimanere aggrovigliato, intricato:
    zaplesti se med trnje rimanere aggrovigliato nelle spine

    2. pren. complicarsi, intorbidarsi:
    položaj se zapleta la situazione si va complicando

    3. rimanere implicato, coinvolto (in una relazione); avere una relazione:
    zapletel se je s precej mlajšo žensko ha una relazione con una donna parecchio più giovane

    4. confondersi; impappinarsi, (zlasti pri gledališki igri) impaperarsi:
    jezik se mu zapleta si impappina, si impapera (a parlare, a recitare)
    zaplesti se v nevarno pustolovščino imbarcarsi in una brutta avventura
    zaplesti se s čudnimi ljudmi compromettersi con individui poco raccomandabili
    omotičen se zapleta po cesti procede vacillando
  • zaštekati glagol
    1. neformalno (razumeti; dojeti) ▸ veszi a lapot, pedz, megfejt
    Pomembno je, da zaštekaš, kaj je bolj pomembno in pametno. ▸ Fontos, hogy vedd a lapot, hogy mi fontosabb és mi racionálisabb.
    Zaštekaš, zakaj je črno usnje preživelo obe vojni, vse glasbene trende in vse modne zapovedi? ▸ Pedzed már, a fekete bőr miért élt túl két háborút, minden zenei trendet és minden divatirányzatot?
    Japonci so zaštekali princip delovanja Hollywooda. ▸ A japánok megfejtették Hollywood működési elvét.

    2. neformalno (o naklonjenosti) ▸ bír, csíp, bejön
    Ko sem bil mulc, je bila edina muzika, ki sem jo zaštekal, narodno zabavna. ▸ Kölyökkoromban az egyetlen zene, ami bejött, az a szórakoztatózene volt.

    3. neformalno (prenehati delovati; imeti težave) ▸ bekrepál, bedöglik, befuccsol
    Po popoldanskem počitku mu je koleno tako 'zaštekalo', da sploh ni mogel več stopiti na nogo. ▸ A délutáni pihenőt követően a térdem annyira bekrepált, hogy egyáltalán nem tudtam rálépni a lábamra.
    Kljub temu, da je v finalni poskusni seriji puška dvakrat zaštekala, je nato na srečo delovala brezhibno. ▸ Annak ellenére, hogy a döntő próbasorozatában a puska kétszer is bekrepált, ezt követően szerencsére hibátlanul működött.
    Tako se je pač zgodilo, da mi je zaštekalo pri denarju in ker nisem punca, ki joka, ampak vzame stvari v svoje roke, sem ugriznila v dobro ponudbo. ▸ Ezért tehát úgy alakult, hogy befuccsoltam a pénzzel, és mivel nem vagyok sírós kislány, hanem a saját kezembe veszem a dolgokat, ráharaptam a jó ajánlatra.
  • zaviti v celofan frazem
    (o olepševanju) ▸ selyempapírba csomagol
    zaviti v celofan česa ▸ valamibe burkol, valami mögé rejt
    Nekateri so pomisleke izrazili malce neposredneje, drugi so jih zavili v celofan. ▸ Néhányan fenntartásaikat közvetlenül tudatták, mások selyempapírba csomagolva adták elő.
    Dlje ko gremo v zgodovino, bolj je bilo v navadi politično stališče zaviti v celofan religije. ▸ Minél inkább visszamegyünk a történelemben, annál inkább szokás volt a politikai álláspontot a vallás mögé rejteni.
  • zbit1 (-a, -o) snov: kompakt, fest und dicht; verdichtet, gestaucht; (zgoščen, komprimiran) komprimiert
    na hitro zbit rohgezimmert
    sredstvo za bolj zbito rast agronomija in vrtnarstvo das Stauchemittel
  • zdrav ko dren frazem
    (odličnega zdravja) ▸ egészséges, mint a makk, makkegészséges
    Po česnu je človek bolj pameten in zdrav ko dren, je vedela povedati babica. ▸ A fokhagyma okosabbá és makkegészségessé tesz, szokta mondani a nagymamám.
    Sopomenke: zdrav kot dren
  • zelenjavar samostalnik
    1. (pridelovalec zelenjave) ▸ zöldségtermesztő, zöldségtermelő
    Manjši zelenjavarji opuščajo proizvodnjo, medtem ko se veča proizvodnja maloštevilnih specializiranih zelenjavarjev. ▸ A kisebb zöldségtermesztők felhagynak a termesztéssel, míg a kis számú szakosodott zöldségtermesztők termelése nő.

    2. (prodajalec zelenjave) ▸ zöldséges
    Vsakdo pozna svoje prodajalce, vsakdo zaupa svojemu mesarju, svojemu zelenjavarju, svojemu peku in svoji ribarnici. ▸ Mindenki ismeri a saját árusait, mindenki megbízik a saját hentesében, zöldségesében, pékjében és halárusában.

    3. neformalno (kdor ima rad zelenjavo) približek prevedkanövényevő
    Hitro je bilo očitno, da sva v primerjavi z najinimi gostitelji precej bolj "zelenjavarja", kot pa ne vem kako dobra mesojedca. ▸ Hamar kiderült, hogy a vendéglátóinkhoz képest, sokkal inkább „növényevők” vagyunk, nem nagy húsevők.
  • zēlotēs -ae, m (tuj. ζηλωτής) ljubosumnež, ljubosumnik: Eccl. (o bogu, ki ne dovoli, da bi kdo ljubil bolj kot on).
  • zlato samostalnik
    1. (kemijski element) ▸ arany
    rumeno zlato ▸ sárgaarany
    belo zlato ▸ fehérarany
    rudnik zlata ▸ aranybánya
    rdeče zlato ▸ vörösarany
    palica zlata ▸ aranyrúd
    nakit iz zlata ▸ aranyékszer
    Sopomenke: Au
    Povezane iztočnice: čisto zlato

    2. v športnem kontekstu (prvo mesto) ▸ arany, aranyérem
    osvojiti zlato ▸ aranyérmet szerzett
    olimpijsko zlato ▸ olimpiai arany

    3. (dragocenost) ▸ arany
    Z izginjanjem ledenikov bo voda postala zlato prihodnosti, vse to pa se toliko bolj drastično dogaja v afriških gorah. ▸ A gleccserek eltűnésével a víz lesz a jövő aranya, mindez egyre drasztikusabban megy végbe az afrikai hegyekben.
    Ona je moja sreča , moje zlato, moje upanje in vse kar imam v življenju. ▸ Ő a boldogságom, az aranyom, a reményem és mindenem az életben.
  • zlorába abuse; misuse, misusage; improper use

    groba, kričeča zlorába gross, flagrant abuse
    zlorába oblasti abuse of authority (ali of power)
    zlorába zaupanja abuse of confidence (ali of trust)
    zlorába z zaupanim denarjem (poneverba) embezzlement, defalcation, malversation
    zlorába se bolj in bolj, vse bolj širi (the) abuse is becoming more and more widespread (ali is escalating)
    zlorábe je treba odpraviti abuses must be remedied
  • zmotljiv pridevnik
    (ki se lahko zmoti) približek prevedkaolyan ember aki tévedhet, esendő
    Res pa je, da je zdravnik človek in zato tudi zmotljiv.kontrastivno zanimivo Igaz, hogy az orvos is ember, és ezért tévedhet.
    Utrujen človek je bolj zmotljiv, napaka se zgodi bistveno hitreje.kontrastivno zanimivo A fáradt ember könnyebben téved, hamarább hibázik.
  • značaj moški spol (-a …)

    1. človeka: der Charakter, die Natur
    oblikovanje značaja die Charakterbildung
    to je odvisno od značaja das ist Charaktersache
    po značaju charakterlich

    2. figurativno der Charakter, das Gepräge, die Natur; (blagovni Warencharakter, individualni Individualcharakter, simbolni Symbolcharakter, sistemski Systemcharakter, fetiša Fetischcharakter)
    biti zaupnega značaja einen vertraulichen Charakter haben
    bolj praktičnega značaja mehr praktischer Natur
  • zoco moški spol lesen čevelj, cokla; podstavek

    andar de zocos en calodros (fig) vse bolj propadati
  • zverjad samostalnik
    1. (o živalih) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
    Dalmatinska pojedina nas je čakala pri zadnji večerji, kjer so se mize šibile od brancinov in podobne morske zverjadi. ▸ Az utolsó este dalmát lakoma várt ránk, az asztalok roskadoztak a farkassügérek és hasonló tengeri fenevadak alatt.

    2. neformalno, izraža negativen odnos (pokvarjeni ljudje) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
    Očitno je pri nas politična zverjad precej bolj zaščitena od medvedov. ▸ A politika dúvadjai nálunk szemlátomást sokkal nagyobb védelmet élveznek, mint a medvék.