Franja

gròb grave; tomb; burial place; (zidan) sepulchre; figurativno death, destruction

gròb neznanega junaka grave of the Unknown Soldier
masovni, množični gròb mass grave
sveti gròb religija the Holy Sepulchre
do gròba (figurativno) till death
onstran gròba beyond the grave
skupni gròb a pauper's grave
z eno nogo v gròbu (figurativno) at death's door, with one foot in the grave
od zibelke do gròba from the cradle to the grave
zanemarjen, negovan gròb neglected (ali unkept) grave
položitev v gròb burial, interment; (redko) inhumation, sepulture
biti v gròbu to be dead
biti z eno nogo v gròbu to have one foot in the grave
kopati gròb to dig a grave
odkopati, vzeti iz gròba to exhume
molčati kot gròb to be silent (ali secret) as the grave
on bi se obrnil v gròbu... he would turn in his grave
dovolj hudó, da bi se človek še v gròbu obrnil enough to make someone turn in his grave
položiti v gròb to bury, to inter, (redko) to inhume
spraviti koga v gròb to cause someone's death
v gròb me boš spravil! (figurativno) you will be the death of me!
spremiti do gròba to attend someone's funeral
govor na, ob gròbu funeral oration

gròb (grôba) m

1. tomba, sepolcro; fossa:
pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
skupen grob fossa comune
grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
molčati kakor grob essere muto come una tomba
tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
skrunitev groba profanazione di sepolcro

2. pren. tomba; morte;
prerani, prezgodnji grob morte prematura
od zibelke do groba dalla culla alla tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
arheol. žarni grob tomba con urna
rel. božji grob Sepolcro, repositorio

groš [ô] moški spol (-a …) der Groschen, der Pfennig
do zadnjega groša figurativno bis auf den letzten Pfennig
figurativno ne biti vreden počenega groša keinen roten Heller wert sein, keinen Groschen wert sein

gròš (grôša) m

1. num. grosso, soldo

2. pren. denaro, soldi, quattrini:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere un fico secco
pren. ne imeti pameti za (en) groš non avere un briciolo di cervello
pren. judeževi groši denaro di Giuda

3. centesimo:
zapraviti vse do zadnjega groša spendere sino all'ultimo centesimo

grôza (-e)

A) f

1. orrore, terrore, spavento, raccapriccio, paura, angoscia:
tresti se, dreveneti od groze tremare, impietrire dallo spavento
navda(ja)ti z grozo atterrire, riempire di spavento
gledati z grozo v očeh guardare con occhi inorriditi, terrorizzati
koga biti groza česa, pred čim aver paura di qcs.
groza smrti paura, terrore della morte
smrtna groza grande paura, angoscia mortale

2. (v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa)
biti groza essere un guaio, essere terribile, fare spavento, paura
bil je tak, da ga je bilo groza pogledati faceva paura a guardarlo

3. (v prislovni rabi izraža zelo veliko količino) massa, mare:
prišlo je groza ljudi venne una massa di gente

B) inter.

1. (izraža strah, vznemirjenje) Dio mio, mamma mia:
groza, padla bo Dio mio, cadrà

2. (izraža ogorčenje) maledizione; nareč. mannaggia:
groza, kakšno neumnost sem zinil maledizione, che bestialità ho detto

grúda clod (of earth); lump; soil; pesniško glebe

rodna grúda native soil
biti navezan na svojo rodno grúdo to be deeply attached (ali devoted) to one's native soil

grúda motte ženski spol (de terre); glèbe ženski spol , terroir moški spol

domača, rodna gruda terre ženski spol natale, pays moški spol natal
biti navezan na domačo grudo être attaché à la glèbe (ali au terroir, à la terre)
ledena gruda glaçon moški spol; (geologija) segment moški spol, bloc moški spol
razbijati, tolči grude émotter

grúda gleba f ; bola f

gruda zemlje terrón m
domača, rodna gruda (fig) país m natal; terruño m
biti navezan na domačo grudo tener apego al terruño
ljubezen do rodne grude apego m al terruño

gurmán gourmet, epicure

biti gurmán to indulge one's love of good things, to treat oneself to something good

héc (-a) m pog. (šala, potegavščina) scherzo:
biti za hec prestarsi, starci allo scherzo
imeti hec s kom scherzare con qcn.

heroin moški spol (-a …) das Heroin
zasvojenost s heroinom die Heroinsucht
biti zasvojen s heroinom heroinsüchtig sein, an der Spritze hängen

hierarhija samostalnik
1. (razvrstitev po položaju ali funkciji) ▸ hierarchia, rangsorVerjel je v nujnost družbene hierarhije in ni nikoli zagovarjal enakosti vseh ljudi. ▸ Hitt a társadalmi hierarchia szükségességében, és sohasem támogatta az összes ember egyenlőségét.Počasi se je vzpenjal po lestvici vojaške hierarhije. ▸ Lassan lépdelt felfelé a katonai hierarchia ranglétráján.Višje kot je nekdo v hierarhiji odločanja, težje se kaznivo dejanje dokaže. ▸ Minél feljebb van valaki a döntéshozatali hierarchiában, annál nehezebb bizonyítani egy bűncselekményt.V hierarhiji moči je osebje nadrejeno stanovalcem, zato od stanovalcev pričakuje prilagajanje zahtevam institucije in osebja. ▸ A hatalmi hierarchiában a személyzet felsőbbrendű a lakókkal szemben, ezért elvárják, hogy a lakók alkalmazkodjanak az intézmény és a személyzet elvárásaihoz.Pravimo, da so odnosi v družini hierarhični in da so starši na vrhu hierarhije. ▸ Azt mondjuk, hogy a családi kapcsolatok hierarchikusak, és a hierarchia csúcsán a szülők állnak.
Kapetan je pač samo eden, hierarhija v reprezentanci mora biti jasna. ▸ Csak egy csapatkapitány van, a válogatottban a hierarchiának egyértelműnek kell lennie.
Običajno vlada hierarhija med živalmi istega spola po starosti in mlajši to upoštevajo. ▸ Az azonos nemű állatok között általában korosztályi rangsor van, és a fiatalabbak ezt tiszteletben tartják.

2. (vodstvo organizacije) ▸ hiererchia, rangsorTeze, ki so nastajale znotraj cerkvene hierarhije, so imele odmev tudi v občestvu. ▸ Az egyházi hierarchián belül felmerült tézisek a közösségben is visszhangra találtak.Li Peng je zdaj predsednik najvišjega zakonodajnega telesa in drugi človek v kitajski partijski hierarhiji. ▸ Li Peng most a legfelsőbb törvényhozó testület elnöke és a kínai párt hierarchiájának második embere.

3. (razvrstitev česa po pomembnosti) ▸ hierarchiaDružina je v hierarhiji vrednot Slovencev že dolgo na prvem mestu. ▸ A család régóta a szlovén értékrend csúcsán áll.Količina odloženih odpadkov se namreč zmanjšuje, sežig pa je po hierarhiji ravnanja z odpadki na zadnjem mestu. ▸ A lerakásra kerülő hulladék mennyisége csökken, az égetés pedig a hulladékkezelés hierarchiájának legalsó helyén áll.Meddržavni sporazumi so pomembnejši in v hierarhiji pravnih aktov nadrejeni domačim pravnim aktom. ▸ Az államközi megállapodások fontosabbak, mint a hazai jogi aktusok, és a jogi aktusok hierarchiájában előrébb állnak azoknál.

4. v računalništvu (o organiziranosti elementov) ▸ hierarchiaRaziskovalec in Moj računalnik sta daleč najboljša programa za ustvarjanje map, ker pri njima zlahka vidite, kje v hierarhiji map bo nova mapa pristala. ▸ Az Explorer és a Saját gép messze a legjobb mappateremtő programok, mert könnyen láthatóvá teszik, hogy az új mappa a mappahierarchiában hol fog elhelyezkedni.Pri pisanju kode si lahko pomagamo tudi z urejevalnikom hierarhije, ki v obliki drevesa prikazuje povezavo med razredi. ▸ Kódírás közben használhatja a hierarchikus szerkesztőt is, amely az osztályok közötti kapcsolatokat egy fa formájában mutatja be.

híter (-tra -o) adj.

1. veloce, rapido, celere, lesto:
hitra hoja marcia
hiter tek corsa veloce, rapida
hiter, kot bi te veter nosil veloce come il vento
med. hitra jetika tubercolosi galoppante

2. (ki nastopi v razmeroma kratkem času) rapido, pronto, tempestoso:
hitra pomoč pronto soccorso
hitra smrt morte improvvisa, rapida, istantanea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti hitre jeze essere facile all'ira, irascibile
biti hitrih nog camminare a gran passi
hitri hod corsa rapida, movimento rapido

hlád hládnost cool, coolness; fresh, freshness; cool air; coldness; shade

v jutranjem hlád, hládnostu in the cool (ali arhaično pesniško the fresh) of the morning
uživati večerni hlád, hládnost to enjoy the cool of the evening
biti v hlád, hládnostu to be in the cool

hlad|en¹ (-na, -no) poletje, jutro, zemlja, človek, smehljaj: kühl; zrak, vreme, hrana, obkladek, voda, pogled, glas, izraz na obrazu, vzdušje: kalt; po značaju, temperamentu: kühl, herb, gefühlskalt; (brez strasti) leidenschaftslos
hladno orožje blanke Waffen množina
hladen narezek kalte Platte
hladna kri kaltes Blut
ohraniti hladno kri einen kühlen Kopf bewahren
ostati hladen kalt bleiben, unbeeindruckt sein/bleiben
biti hladen do koga (jemandem) die kalte Schulter zeigen
| ➞ → hladno

hlév (-a) m agr. stalla (tudi ekst.):
goveji hlev stalla per bovini
konjski hlev scuderia
svinjski hlev porcile
odprti hlev stalla libera
(goveja živina) hlev prinaša velik dobiček la stalla frutta molto
pren. Avgijev hlev le stalle di Augia
pren. biti pravi hlev essere, sembrare una stalla

hoditi kot pav frazem
izraža negativen odnos (biti nadut, vzvišen) ▸ úgy jár, mint a páva
Naokoli je hodil kot pav in vsakomur razlagal, kako je njegov Petrček najlepši, najbolj priden in sploh naj dojenček na svetu. ▸ Úgy járt körbe-körbe, mint a páva, és mindenkinek azzal hivalkodott, hogy az ő Petikéje a legszebb, a legjóravalóbb és általában a leg-leg csecsemő a világon.
Sopomenke: nositi se kot pav, šopiriti se kot pav

hoj|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. način premikanja: der Gang, die Gangart
hoja po prstih der Zehengang
ritenska hoja der Rückwärtsgang
zibajoča hoja der Schaukelgang
medicina hoja po vodi/rosni travi das Wassertreten/Tautreten
imeti težko hojo einen schweren Tritt haben
biti negotov pri hoji wackelig auf den Beinen sein

2. premikanje: das Gehen; (pešhoja) das Zufußgehen, das Laufen, der Fußmarsch; kot izletnik: das Wandern, die Wanderung (po hribih die Bergwanderung, po grebenu die Kammwanderung)
hoja po čem die Begehung (der Geleise …)
hoja po levi strani (ceste) das Linksgehen
hoja čez progo prepovedana! Überschreiten der Gleise verboten!
hoja po vrvi figurativno der Balanceakt
hoja v šolo der Schulgang
hoja v snu das Nachtwandeln
hoj po stopnicah das Treppensteigen

3. šport der Gehsport
tekmovalec v hoji der Geher

4.
religija Hoja/hoja za Kristusom die Nachfolge Christi
|
gib pri hoji die Gehbewegung
medicina motnja v hoji die Gehstörung, der Gehfehler
hitrost hoje die Gehgeschwindigkeit
medicina preiskava hoje die Gehprüfung
medicina šola hoje die Gehschule
medicina zmožnost hoje die Gehfähigkeit
tehnika preskus s hojo der Begehtest

hósta (-e) f

1. bosco

2. boscaglia, macchia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. voj. biti v hosti essere alla macchia; essere partigiano

hotéti to be willing; to want; (marati) to like; (želeti) to wish, to want, to desire; (nameravati) to intend, to purpose, to mean, to have in view

rajši hotéti to prefer
ne hotéti to be unwilling
hočeš cigareto? will you have a cigarette?
kaj hočete? what do you want?
kaj hočeš od mene? what do you want of me?
on ve, kaj hoče he knows what he wants, he knows his mind
kakor hočete as you like, as you please, as you wish, suit yourself
naj to hoče ali ne whether he likes it or not
hočeš-nočeš whether you like it or not, willy-nilly, willing or unwilling
noče sprejeti denarja he won't accept the money
naj stane, kar hoče whatever the cost, whatever it may cost
kaj hočete reči s tem? what do you mean by it?
ona dela, kar hoče she has her own way
sam ne ve, kaj hoče he does not know his own mind
hočem, da greš domov I want you to go home
s silo hoče, da grem domov he insists on my going home, he insists I go home
imamo vse, kar hočemo we have all we want, we want for nothing
hočemo mu dobro we wish him well
kaj mi hoče (čemu mi bo) ta knjiga? I have no use for this book
hoče mi se (piti) I feel like a drink, I feel thirsty, I'd like a drink
dobro vem, kaj on hoče I fully appreciate (ali I realise full well) what he has in mind
kakorkoli hočete as you like (ali choose ali please), at your discretion
hoče biti (dela se, da je) znanstvenik he pretends to be a scientist
hočeš, da te peljem z avtom (na postajo)? would you like me to drive you (to the station)?, shall I drive you (to the station)?
hočete še malo mesa? will you have (ali take) a little more meat?
kaj sem hotel reči? what was I going to say
hotel sem samo reči, da... I only meant to say that...
hotel je telelefonirati, pa je pozabil he meant to call, but he forgot
(sam) si to hotel you asked for it (yourself)
hotela me je udariti she felt like hitting me
usoda je hotela, da... it was fated that...
srce mi je hotelo počiti my heart was ready to burst (ali to break)
on je tako hotel he wanted it that way
hotel se je poročiti he wanted to get married, he was about to be married
nesreča je hotela (as) ill luck (ali misfortune) would have it
na vsak način je hotel imeti nov avto he insisted on having a new car
jaz bi hotel (iti) I should like (I'd like) to (go)
kaj bi hoteli še več? what more could you wish for?
hotéti in želeti je dvoje willing and wishing are not the same